Wi Lubele ma i LAIBRARI ME INTANET
Wi Lubele
LAIBRARI ME INTANET
Acholi
  • BAIBUL
  • BUKKE
  • COKKE
  • w14 12/1 pot 18-22
  • Wanote Wunu Kacel Nio wa i Agikki me Lobo-ni

Vidio mo pe kany.

Timwa kica, peko mo manok otimme i kom vidio.

  • Wanote Wunu Kacel Nio wa i Agikki me Lobo-ni
  • Wi Lubele Tito pi Ker pa Jehovah—2014
  • Wi lok matinotino
  • Pwony macok rom
  • GIN GUNOTE KACEL
  • NOTE MITTE MA PEYA NINO PA JEHOVAH OO
  • “WATYE MACALO DUL KOM LUWOTWA”
  • KIT MA WANYUTO KWEDE NI “WAN WATYE MACALO DUL KOM LUWOTWA”
  • Ribbe i Woro i Karewa-ni—Tyen Lokke Tye Ningo?
    Wor Lubanga Acel me Ada
Wi Lubele Tito pi Ker pa Jehovah—2014
w14 12/1 pot 18-22
Omege kacel ki lumege gucokke kacel i ot pa ngat moni

Wanote Wunu Kacel Nio wa i Agikki me Lobo-ni

“Wan watye macalo dul kom luwotwa.”​—EP. 4:25.

IN IROMO GAMONE NINGO?

  • Kodi cwiny ango ma bulu myero gulweny kwede, dok pingo?

  • Pingo omyero wabed ma nongo ‘kinwa cokcok’?

  • Itwero nyutone nining ni imito bedo ma nongo inote kacel ki utmegini?

1, 2. Lubanga mito gin ango ki bot jo ma giwore, kadi bed ni pud gitye bulu nyo dong guteggi?

IN MONO pud itye dano matidi? Ka tye kumeno, ci nge ni pwocwa madit cito boti pienni itye i kin Lucaden pa Jehovah, ma gitye i twok lobo lung. I lobbe mapol, pol pa jo ma ginongo batija gubedo bulu. Pud dong tye me yomcwiny madit ya me neno ni bulu mapol gitye i kin jo ma gumoko tamgi me tic pi Jehovah!

2 In macalo bulu, tika imaro bedo ki bulu mukene? Twero bedo ni imaro. Wanongo yomcwiny ki i bedo kacel ki yalwakwa. Ento, kadi bed ni watye bulu nyo dong wateggi dok wa a ki i kwo mapat pat, Lubanga mito ni wabed ma nongo waribbe kacel i woro en. Lakwena Paulo ocoyo ni Lubanga mito “laro jo ducu, dok mito ni jo ducu gunge lok me ada.” (1 Tem. 2:3, 4) Niyabo 7:9 waco ni jo ma giworo Lubanga gia ki i “rok ducu, ki i kaka ducu, ki dano ducu me wi lobo, ki leb ducu.”

3, 4. (a) Cwiny ango ma bulu mapol gitye kwede i kare-ni? (b) Kodi cwiny ango ma myero wabed kwede ma rwatte ki Jo Epeco 4:25?

3 Apokapoka madit tye i kin bulu ma gitiyo pi Jehovah ki bulu me lobo-ni. Pol pa bulu ma pe gitiyo pi Jehovah tamgi tye i komgi keken kacel ki jami ma gimito. Ki lok ada, lukwed lok mogo gilwongo bulu me kareni ni “jo ma giparo pigi keken.” Lokgi ki kit ma girukke kwede nyuto ni pe giworo jo mukene, tutwalle jo muteggi.

4 Meno aye kodi cwiny ma dano gitye kwede. Ma nyutti, bulu ma gitiyo pi Jehovah myero gulweny matek me kwero cwiny meno wek guyom cwiny Jehovah. Kadi wa i cencwari me acel, Paulo ocuko cwiny luye luwote me kwero “cwiny ma kombeddi tye ka tic i i jo ma dag winyo lok ma Lubanga waco” ma gin bene ‘yam gulubo.’ (Kwan Jo Epeco 2:1-3.) Pwoc madit cito bot bulu ma gineno ni pire tek me kwero cwiny meno kun bene gitiyo kacel ki omegigi. Neno ma kit man rwatte ki lok ma Paulo ocoyo ni “wan watye macalo dul kom luwotwa.” (Ep. 4:25) Ka wanyikke cok ki agikki me lobo-ni, tic ma nongo wanote kacel ki utmegiwa bibedo gin ma pire tek adada. Kong dong wanenu labol mogo ma kicoyogi i Baibul ma gitwero konyowa me note kacel.

GIN GUNOTE KACEL

5, 6. Pwony ango ma wanongo ki i lanen pa Lot ki anyirane pienni gunote kacel?

5 I kare mukato angec, Jehovah cwinye obedo yom me gwoko jone ka gunote kacel kun gikonye kekengi i kare ma kwo tek. Kadi bed ni pud gitye bulu nyo dong guteggi, lutic pa Lubanga i kareni gitwero nongo pwony ki i lanen pa jo mogo ma kicoyo lok komgi i Baibul. Kong wanenu gin ma otimme i kom Lot.

6 Kwo pa Lot ki jo me ode onongo tye ka mading pien onongo kicok jwero boma me Codom, ka ma gibedo iye-ni. Lumalaika pa Lubanga gubako doggi bot Lot ni owek boma meno ci oring nio wa i godi, kun giwaco ni: “Wuring wular kwowu.” (Acak. 19:12-22) Lot olubo lokgi, dok anyirane aryo bene guweko boma meno kacel kwede. Tye me cwercwiny ni jo mukene macok kwedgi pe gucito. Ki tung bot co ma gucikke me nyomo anyira pa Lot-ti, lokke obedo ka “nen calo lok oree” mo keken. Pi meno, gin guto woko. (Acak. 19:14) Lot ki anyirane keken aye gubwot pienni gubedo luwiny dok gunote kacel.

7. Kony ango ma Jehovah omiyo bot jo ma gunote kacel i kare ma Luicrael guweko Ejipt?

7 Nen kong labol mukene. I kare ma Luicrael gua ki i Ejipt, gin pe gupokke i gurup mapatpat, ma gurup man woto wote. Dok bene, i kare ma Moses “oryeyo cinge i wi nam” ci Jehovah obaro iye, Moses pe ongolo kene nyo ki Luicrael manok keken. Ma ka meno, jo Icrael ducu gungolo nam pien Jehovah ogwokogi. (Nia 14:21, 22, 29, 30) Gin gunote kacel dok “lwak kwa rok murubbe,” ma gin aye jo ma pe gubedo Luicrael, gunywako wot kacel kwedgi. (Nia 12:38) Onongo kono obedo tim me mingo adada ka ce jo mogo manok, gwok nyo gurup pa bulu, guwoto kengi kun gikwanyo yo ma ginongo ni ber. Jehovah onongo pe bigwoko ngat mo keken ma okwanyo yone pire kene.​—1 Kor. 10:1.

8. I kare pa Yekocapat, jo pa Lubanga gunyuto cwiny me note nining?

8 I kare pa Kabaka Yekocapat, jo pa Lubanga gukemme ki “mony madwong” ma gubino ka lweny i komgi. (2 Tekwaro 20:1, 2) Lutic pa Lubanga pe gutemo tyeko lumonegi kun gijenge i komgi kekengi. Ma ka meno, gin guyenyo kony ki bot Jehovah. (Kwan 2 Tekwaro 20:3, 4.) Laicrael acel acel pe otimo meno pire kene ento gin weng guribbe kacel. Baibul waco ni: “I kare meno onongo jo Yuda ducu gucung i nyim Rwot [Jehovah], ki lotino ma i kor, mon-gi ki lotinogi.” (2 Tekwaro 20:13, Baibol pa Katoli.) Lutino kacel ki ludito guribbe kacel kun gilubo tira pa Jehovah, dok Jehovah ogwokogi ki bot lumonegi. (2 Tekwaro 20:20-27) Man pud dong obedo lanen maber ya ma lubbe ki kit ma jo pa Lubanga myero gukemme kwede ki peko!

9. Pwony ango ma wanongo ki bot Lukricitayo me kare macon?

9 Lukricitayo me kare macon onongo bene gitiyo ma nongo gunote kacel. Me labolle, i kare ma Lujudaya mapol ki lurok gudoko Lukricitayo, gin gumine kengi ka “winyo pwony pa lukwena, ka ribbe kacel ki jo ma guye Yecu, ka camo mugati ma gibaro, ki ka lega.” (Tic 2:42) I kare ma kitye ka unogi, gin gunote kacel liking pienni meno obedo kare ma onongo gimito kony pa luwotgi adada. (Tic 4:23, 24) Labongo akalakala, pire tek ni wanote kacel i kare man ma kwo tek-ki.

NOTE MITTE MA PEYA NINO PA JEHOVAH OO

10. I kare mene ma mitte adada ni myero wanote kacel?

10 Cokcok-ki, dano gibiwok ki i can madit atika. Lanebi Joel owaco ni meno obedo “nino me colpiny ki me mutu.” (Joel 2:1, 2; Jep. 1:14) I kare meno, jo pa Lubanga gibibedo ma nongo gunote. Wi opo lok ma Yecu owaco ni: ‘Ka ker iye opokke aryo, ker meno pe cung.’​—Mat. 12:25.

11. Lok ma kicoyo i Jabuli 122:3, 4 gudo jo pa Lubanga nining i kareni? (Nen cal ma tye i pot karatac 18.)

11 Notewa myero obed nining i kare meno? Note ma myero wabed kwede-ni kiromo porone ki kit ma kin odi ma i Jerucalem onongo gicok kwede. Odi meno onongo kingi cok adada mumiyo laco jabuli owaco ni Jerucalem “obedo boma ma odine kingi cokcok.” Man omiyo jo ma gibedo iye gukonyo dok gugwoko luwotgi. Medo i kom meno, kit ma odi magi onongo gicok kwede cung pi note ma rok me Icrael onongo tye kwede i kare ma ‘kaki ma Jehovah oyero’ gugure ka wore. (Jab. 122:3, 4, NW) I kareni ki dong i kare me can madit ma tye ka bino-ni, wan bene omyero wabed ma ‘kinwa cokcok.’

12. Gin ango ma bikonyowa me bwot ka kibioto lweny i kom jo pa Lubanga?

12 Pingo pire tek adada ni wabed ma nongo ‘kinwa cokcok’ i kare meno? Ejekiel cura 38 loko i kom lweny ma “Gog ma tye i lobo Magog” biotone i kom jo pa Lubanga. Omyero pe wawek gin mo keken opok kinwa i kare meno. Pe wabiyenyo kony ki bot jo me lobo-ni. Ma ka meno, wabinote kacel liking ki utmegiwa. Wan ki acel acel omyero wagen Jehovah dok wawiny doge. Man bimiyo Jehovah gin ki Wode gilarowa ci wadonyo i lobo manyen. (Joel 2:32; Mat. 28:20) Ento, jo ma pe gunote kacel ki jo pa Lubanga pe kibilarogi.​—Mika 2:12.

13. Pwony ango ma bulu ma giworo Lubanga ginongo ki i gin ma dong wanyamo-ni?

13 Ka ce itye bulu, tika dong iniang gin mumiyo tye me ryeko me bedo cok ki omege ki lumege? Wacok donyo i kare ma wamito kony pa luwotwa adada. Man kwako bulu wa ki jo muteggi! Ada, man aye kare ma myero wapwony kit me tic kacel wek wadong cwiny me note ma bimitte adada i kare me anyim.

“WATYE MACALO DUL KOM LUWOTWA”

14, 15. (a) Pingo Jehovah tye ka pwonyo bulu kacel ki jo muteggi i kareni? (b) Tira ango ma Jehovah omiyo wek wabed ma nongo wanote?

14 Jehovah tye ka konyowa me tic pire ki “cwiny acel.” (Jep. 3:8, 9) En tye ka pwonyowa pi anyim, i kare ma en bicobo yubbe “me coko jami ducu . . . kacel i Kricito.” (Kwan Jo Epeco 1:9, 10.) Ada, en bicobo mitine me noto dano kacel ki lumalaika ma giwore. In macalo bulu, tika man konyi me niang kit ma pire tek kwede me note kacel ki dul pa Jehovah?

15 Jehovah tye ka pwonyowa me bedo ma nongo wanote i kareni wek wanote pi naka. Ginacoya cuko cwinywa teretere ni myero ‘wapar pi luwotwa,’ ‘wamarre kekenwa ki cwinywa ducu’, ‘wakwe cwinywa kekenwa,’ ki dong ni ‘wakony luwotwa me dongo.’ (1 Kor. 12:25; Rom. 12:10; 1 Tec. 4:17; 5:11) Jehovah ngeyo ni i kine mukene pe yot pi Lukricitayo me note kacel pienni gitye ki roc, pi meno omyero ‘watim kica i kinwa kekenwa.’​—Ep. 4:32.

16, 17. (a) Tit kong tyen lok acel mumiyo wabedo tye i cokke? (b) Pwony ango ma bulu ginongo ki i lanen pa Yecu i kare ma en pud tye bulu?

16 Jehovah bene oketo yub me cokke wek wapwony kit me note kacel. Pol kare wakwano lok me cukocwiny ma tye i Jo Ibru 10:24, 25. Tyen lok acel mumiyo wacito i cokke aye me “tugo . . . cwinywa kekenwa i mar ki i tiyo tic mabeco.” Ento, pire tek me ngeyone ni bene kiketo yub me cokke wek ‘wacuku cwinywa kekenwa, makatone kit macalo waneno nino maca dong tye ka nyiko cok-ki.’

17 Macalo bulu, Yecu oweko lanen maber ma lubbe ki bedo ki pwoc pi yub me cokke. I kare ma en tye mwaka 12, Yecu onongo tye kacel ki lunyodone i gure mo madit. I kare ma gitye ka dok paco, lunyodone onongo pe gitwero nonge, ento man pe obedo pienni en olak kacel ki bulu luwote. Ma ka meno, Yucepu gin ki Maliam gunonge ka nyamo lok me cwiny ki lupwonye i ot pa Lubanga.​—Luka 2:45-47.

18. Legawa twero dongo note ma i kinwa nining?

18 Medo i kom dongo mar pi luwotwa ki dok bedo tye i cokke wek wajing note ma tye i kinwa, omyero bene waleg pi luwotwa. Ka walego pi omegiwa ki lumegiwa, man bipoyo wiwa ni waparo pigi adada. Timo jami magi pe tye i wi Lukricitayo ma dong gidito keken. Ka ce itye bulu, tika itiyo ki yo magi me nyikke cok ki luye luwoti? Timo meno romo konyi pe me note ki lobo man ka nongo kitye ka jwerone woko.

Omego mo acel tye ka lega pi jo mukene

Wan ducu watwero lega pi utmegiwa (Nen paragraf me 18)

KIT MA WANYUTO KWEDE NI “WAN WATYE MACALO DUL KOM LUWOTWA”

19-21. (a) I yo mene ma pire tek ma wanyuto ni “watye macalo dul kom luwotwa”? Mi labol. (b) Pwony ango ma wanongo ki i kit ma omege ki lumege mogo gumiyo kwede kony i kare ma peko opoto atura?

19 Jo pa Jehovah gilubo cik ma iye lac ma nonge i Jo Roma 12:5: “Dano acel acel bedo calo dul kom lawote.” Watwero neno man ka maleng ka ce peko opoto atura. I Decemba 2011, yamo kot magwar oweko pii opong i cula nam ma kilwongo ni Mindanao i lobo Philippines. I dyewor acel keken, odi makato 40, 000 gupong ki pii, ma man bene kwako odi mapol pa omege ki lumege. Ento, jang gang kal ocoyo ripot ni “ma peya komitti mapat pat ma neno lok me miyo kony gucako tic, omege ki lumege ma gia ki i kabedo mukene onongo dong gucako miyo kony kunnu.”

20 I yo acel-li bene, i kare ma oyengyeng mo madit otimme i te nam ci ocoro pii i kunyango me lobo Japan, man omiyo omege ki lumege gurwenyo jami mapol. Jo mogo gudong labongo gin mo keken. Yoshiko , ma orwenyo gange-ni, onongo bedo mairo 25 (kilomita 40) ki Ot me Ker. En owaco ni: “Lacen, wabedo ki ur madit ni i nge nino acel keken ma oyengyeng otimme kwede, laneno me adwol ki omego mukene gubino ka yenyowa.” En obwunyo ki yomcwiny madit kun medde ni: “Wabedo ki pwoc madit pien kacokke ocobo mitiwa i yo me cwiny. Medo i kom meno, kipoko botwa koti, war, kicaa, ki dong bongi me buto.” Lamemba acel me komitti ma neno lok me miyo kony owaco ni: “Omege ki lumege ma gia ki i kabedo mapat pat i lobo Japan gutiyo kacel kun gikonyo luwotgi. Omege mukene gubino wa ki i lobo Amerika ka miyo kony. I kare ma kipenyogi pingo gubino wa ki ka mabor, gin guwaco ni, ‘Wan wanote kacel ki omege ki lumege me lobo Japan, dok gin gimito konywa.’” Tika itye ki awaka madit me bedo i dul ma paro pi jone? Itwero bedo labongo akalakala ni Jehovah cwinye yom adada me neno note ma tye i kinwa-ni.

21 Bedo ki cwiny me note i kareni bikonyowa me kemme ki pekki ma bibino i anyim kun nongo wanote kacel liking kadi bed ni pe watwero kubbe ki omegiwa ma i lobbe mukene. Ki lok ada, nyuto cwiny meno bipwonyowa me cung matek ka nongo kijwero lobo-ni. Laminwa mo ma nyinge Fumiko , ma obwot i kare ma yamo kot obedo magwar i lobo Japan owaco ni: “Agikki piny dong cok adada. Omyero wamedde ki konyo luye luwotwa kun nongo wakuro kare ma peko ma poto atura dong bibedo pe.”

22. Note kacel bikonyowa nining i anyim?

22 Bulu kacel ki jo muteggi ma ginote i kareni gitye ka yubbe me bwot ka nongo kibijwero lobo-ni woko. Lubanga bilaro jone kit ma otimme kwede i kare mukato angec. (Ic. 52:9, 10) Wi myero opo ni itwero bedo i kin jo ma kibilarogi ka ce itute me bedo i kin jo pa Lubanga ma gunote kacel. Gin mukene ma bikonyi aye bedo ki pwoc madit i kom gin ma dong inongo. Pwony ma lubo man binyamo lok meno.

    Gin akwana i leb Acholi (1996-2024)
    Kat Woko
    Dony i Iye
    • Acholi
    • Nywakki
    • Jami ma imito
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Cik pi Tic Kwede
    • Privacy Policy
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Dony i Iye
    Nywakki