Luelda, Tika Wutero Pwonyo Omege Mukene Calo Gin ma Pire Tek?
“Jami lung tye kede karegi.”—LATIT. 3:1, Baibul me leb Lango.
1, 2. Gin ango ma luneno me adwol gunongo ni myero kitim i kacokke mapol?
LANENO me adwol onongo dong cok loro cokkene ma obedo kwede ki luelda. En oneno wanggi ci onyuto cwiny me mar i kom omege magi ma gitiyo matek tutwal-li, kun mogo i kingi dong guti ma mwakagi rom ki pa wonne. Ento, tye lok mo ma pire tek ma onongo en mito niang iye, ma oweko en openyogi ni, “Omege, ngo ma wutimo wunu me pwonyo omege mukene wek guti tic mapol i kacokke?” Gin weng wigi opo ni ma laneno me adwol obino ka lim i kare mukato angec, en owaccigi ni myero giket cwinygi i pwonyo omege mukene. Lacen, laelda acel owaco ni, “Ki lok ada, pe tye gin mo ma watimo atir atir.” Luelda mukene-ni bene guyengo wigi me ye lokke.
2 Ka in laelda, tika ibimiyo lagam acel-li ka onongo itye i cokke meno? Ka pe gin mo, meno aye gin ma onongo ibitimo. I twok lobo lung, luneno me adwol gunongo ni mitte adada ni i kacokke mapol omyero kipwony omege matino ki muteggi wek gukony i kwayo romi. Man pe obedo gin mayot. Pingo wawaco kumeno?
3. (a) Ginacoya nyuto nining ni pire tek me pwonyo omege mukene, dok pingo wan ducu myero wabed ki miti me timo man? (Nen lok ma tye i tere piny.) (b) Pingo luelda mogo ginongo tek tutwal me pwonyo omege mukene?
3 Macalo lukwat, wungeyo ni pire tek adada me pwonyo omege mukene.a Wungeyo ni omege mapol mitte wek kacokke obed matek i yo me cwiny dok wek bene kicak kacokke manyen. (Kwan Icaya 60:22.) Wun bene wungeyo ni Lok pa Lubanga cuko cwinywu me ‘pwonyo jo mukene.’ (Kwan 2 Temceo 2:2.) Kadi bed kumeno, calo luelda ma kiloko i komgi malo-ni, iromo nongo ni tek me timo meno. Iromo nongo ni cawa pe me pwonyo jo mukene i kacokke i nge miyo jami ma mitte pi jo me odi, tyeko tic, tiyo tic me kacokke ki dong cobo tic mukene ma pigi tek. Ka tye kit meno, kong wanenu kit ma pire tek kwede pi in me kwanyo cawani wek ipwony omege mukene.
PWONYO JO MUKENE PIRE TEK ADADA
4. Tyen lok acel mene ma weko luelda gidiro pwonyo omege mukene?
4 Tyen lok acel mene ma miyo luelda mogo giromo nongo ni tek tutwal me kwanyo cawa wek gipwonyo omege mukene? Jo mogo giromo tamone ni: ‘Pwonyo omege mukene pire tek, ento pe mitte pi oyot tutwal ka iporo ki lok mogo ma i kacokke ma pe kiromo dirone. Ka adiro pwonyo omege mukene pi kare mo, ci man pe bikelo peko mo i kacokke.’ Kadi bed tye jami mapol ma mitte ni myero itim, diro pwonyo omege mukene romo weko kacokke to woko i yo me cwiny.
5, 6. Pwony ango ma wanongo ki i labol pa ladwo mutoka ki kit ma en gwoko kwede mutokane? Waromo poro man ki pwonyo omege i kacokke nining?
5 Tam kong i kom labol man: Ladwo mutoka ngeyo ni wek mutokane ongwec dok injinne oti maber, en myero olok moone kare ki kare. Kadi bed kumeno, en pe romo tamo ni meno mitte oyot ka iporo ki piko moo i mutoka. Tye kono ni, ka en pe opiko moo i mutoka, ci mutokane pe bingwec. En romo bedo ki tam ni ‘kadi bed cawa pe me loko moo ento injin pud bimedde ki tic pi kare mo olo.’ Ento man mono racce tye kakwene? Ka ladwo mutoka bedo ka diro nino me loko moo ki i injin, kare biromo ma mutokane biling woko matwal. Ka meno otimme, ci en bicwalo cawa malac kacel ki cente madit me yubo mutokane wek ocak ngwec. Pwony ango ma luelda ginongo ki iye?
6 Luelda gitye ki tic ma pigi tego ma myero gutim oyotoyot; ka meno pe otimme, ci kacokke bidoko goro i yo me cwiny adada. Kit macalo ladwo mutoka ma waloko i kome i labol-li myero obed ka medo moo i mutokane-ni, luelda bene myero gunen ni meno ‘giketo pi jami ma pigi tego obed mukwongo.’ (Pil. 1:10) Ento, luelda mukene gitye ki jami ma pigi tego ma myero gutim ma weko pe giketo cwinygi i pwonyo omege mukene—man rom aroma ki loko moo ki i injin. Ka luelda gidiro pwonyo omege mukene, ci i nge kare mo omege ma gupore me tiyo tic i kacokke gibibedo peke.
7. Omyero wanen luelda ma gikwanyo kare me pwonyo omege mukene nining?
7 Pi meno, omyero water pwonyo omege mukene calo gin ma pire tek adada. Luelda ma gitamo pi anyim pa kacokke dok gikwanyo kare me pwonyo omege mukene gilutic maryek dok pigi tek bot omege ki lumege. (Kwan 1 Petero 4:10.) Adwogi maber ango ma kacokke nongo?
TIC KI CAWA I YO MABER
8. (a) Tyen lok ango mukene ma luelda gitye kwede me pwonyo omege mukene? (b) Luelda ma gitye ka tic ka ma can lutit kwena tye iye gitye ki tic ango ma pire tek? (Nen bok ma wiye tye ni “Tic ma Pire Tek Adada.”)
8 Jo ma dong guri ka tic macalo luelda myero gubed ki wic makwiri dok gunyut niango kun gingeyo ni ka nongo giwoto ki tii, pe gibibedo ki kero me timo jami mogo ma onongo yam gitimo pien gitye ka tii woko. (Mika 6:8) Ki bene, luelda myero gunge ni “kare kacel ki jami ma timme atura” romo kelo alokaloka madit i kit ma gitimo kwede ki ticgi i kacokke. (Latit. 9:11, 12, NW; Yak. 4:13, 14) Pi meno, ka ce gimaro dok giparo pi romi pa Jehovah, ci luelda gibitute me pwonyo omege matino jami mapol ma gupwonyo i mwaki mukato angec.—Kwan Jabuli 71:17, 18.
9. Ngo ma bitimme i anyim ma weko pwonyo omege mukene pire tek tutwal?
9 Gin ango mukene mumiyo luelda ma gipwonyo omege mukene gitye macalo mot bot romi? Gin gijingo kacokke wek ocung matek i yo me cwiny. Gin gitimo man nining? Ka luelda gitute me pwonyo jo mukene, man weko omege mapol gibedo atera me konyo kacokke wek ocung matek dok bene kelo note tutwalle i kare me peko ki dong twon can madit atika-ni. (Ejek. 38:10-12; Mika 5:5, 6) Pi meno, wun luelda, wakwayowu ni wuwek pwonyo omege mukene obed but yubwu kombeddi-ni.
10. Ngo ma laelda myero otim wek en onong cawa me pwonyo omege mukene?
10 Tye kono ni, wangeyo ni cawa ma wucwalo me timo tic mapol ma pigi tego i kacokke weko wuol adada ma nongo wupe ki kero. Pi meno, wutim ber wukwany but cawa meno kun wutiyo kwede me pwonyo omege mukene. (Latit. 3:1) Ka wutimo kumeno, ci nongo wutye ka tic ki cawawu i yo maber.
YUB OMEGO MA IBIPWONYO-NI
11. (a) Ngo ma gudo cwinywa ma lubbe ki tam ma luelda ma gia ki lobbe mapat pat gumiyo? (b) Ma lubbe ki Carolok 15:22, pingo pire tek ni wanyam tam pa luelda mukene?
11 Cokcok-ki, kipenyo luelda mogo ma lubbe ki gin ma gutimo wek tutegi me pwonyo omege mukene onyak nyige.b Kadi bed ni kit me kwo pa luelda magi patpat, ento tam ma gin gumiyo-ni weng rom aroma. Man nyuto gin ango? Pwonye meno ma jenge i Baibul-li konyo jo ma kitye ka pwonyogi i ‘kabedo ducu ki dok kacokke ducu’—kit ma otimme kwede i kare pa lakwena Paulo. (1 Kor. 4:17) Pi meno, i pwony man kacel ki ma lubo, wabinyamo tam mogo ma luelda magi gumiyo.—Car. 15:22.
12. Lapwony twero yubo ngat ma en mito pwonyone-ni nining, ki dok pingo?
12 Lapwony myero oyub ngat ma en mito pwonyone-ni. Kit macalo lapur myero opur dok oteng potone ma peya ocoyo kodi-ni, lapwony bene myero oyub nyo ocuk cwiny ngat ma en tye ka pwonyone ma peya ocako pwonyo en ki diro manyen. Pi meno, lupwonye gitwero yubo jo ma gimito pwonyogi-ni nining? Gin gitwero lubo lanen pa lanebi Camuel ma onongo tye ki diro me pwony-nyi. Gin ango ma en otimo?
13-15. (a) Tic ango ma kimiyo bot lanebi Camuel? (b) Camuel oyubo Caulo nining pi tic manyen ma myero en otim? (Nen cal ma tye i pot karatac 8.) (c) Pingo lok man ma kicoyo i Baibul-li pire myero obed tek bot luelda i kareni?
13 I nino mo acel, mwaki 3,000 mukato angec, Jehovah owaco bot lanebi Camuel ma onongo dong oteggini ni: “Diki ka onyoo abicwalo boti dano mo ma oa ki i lobo pa jo Benjamin, ci ibiwiro en ki moo wek obed laker ma loyo jona Icrael.” (1 Cam. 9:15, 16) Camuel oniang ni ticce macalo latela pa jo Icrael dong oo i agikkine dok Jehovah mito ni ewir ngat ma bileyo kakare. Camuel nen calo openye keken ni, ‘An atwero yubo dano meno pi tic man nining?’ En okati ki tam ci oketo tamme-ni i tic.
14 Orwone, i kare ma Camuel oneno Caulo, Jehovah owaco bot lanebi-ni ni: “Man aye onongo dano ma attiti pire-ni.” Cutcut, Camuel otimo gin ma onongo en mito timone-ni kikome. En otero Caulo ka cam i kicika. I kare ma gitye i kicika kunnu, en omiyo bot Caulo gin ki laticce kabedo me dito kacel ki ringo maber loyo, ci Camuel owaco ni: “Cam; pien onongo gikano piri nio wa i kare ma giciko pire.” I ngeye, Camuel otero Caulo i otte kun giwoto ki boko lok i kingi. Camuel onongo mito tic maber adada ki kare meno ma en onongo i nge cam ki dong wotgi-ni. Pi meno, en olwongo Caulo ni myero kong gicit i wi ot malo. I otyeno ma piny okwe mot, Camuel ‘omedde ki lok ki Caulo i wi ot’ nio ka gunino woko. Ka piny oruu, Camuel owiro Caulo ki moo, onoto leme ka dong omiye pwony mukene mapol. I ngeye, Caulo oa woko ki bote kun tye atera pi gin mo keken ma bitimme.—1 Cam. 9:17-27; 10:1.
15 Ento, wiro ngat moni me telo rok pe rom ki pwonyo omego moni me bedo laelda nyo lakony kor tic i kacokke. Kadi bed kit meno, luelda i kareni ginongo pwony mapol ma pigi tego ki i kit ma Camuel oyubo kwede Caulo. Kong dong wanyamu pwony aryo ma luelda ginongo.
BED ATERA KI DOK IBED LAREM ME ADA
16. (a) Camuel owinyo nining i kare ma jo Icrael gupenyoni gimito kabaka? (b) Gin ango ma Camuel otimo i kare ma Jehovah owacce ni owir Caulo?
16 Bed atera, pe ikwer. I kare ma Camuel owinyo pi tyen mukwongo ni jo Icrael gimito kabaka, cwinye ocwer dok otamo ni Luicrael pe dong gimite. (1 Cam. 8:4-8) Ki lok ada, en onongo cwinye pe mito lubo tam pa lwak ma oweko Jehovah owacce tyen kidek kulu ni en myero owiny lokgi. (1 Cam. 8:7, 9, 22) Kadi bed kumeno, Camuel pe obedo ki kiniga nyo nyeko i cwinye i kom dano ma onongo bileyo kakare-ni. I kare ma Jehovah owacce ni owir Caulo, lanebi-ni oye, pe ni kidiye adiya ento pi mar ma en tye kwede.
17. Luelda i kareni gilubo lanen pa Camuel nining, dok yomcwiny ango ma ginongo?
17 Calo Camuel, jo ma dong gutiyo macalo luelda pi kare malac myero gunyut cwiny me kica i kom jo ma gipwonyogi. (1 Pet. 5:2) Luelda magi pe gikwero pwonyo omege mukene pienni gwok nyo weko gipoko mot me ticgi i kacokke bot omege magi. Lupwonye ma lukica pe gitero jo ma gipwonyo calo iwacci gitye ka pyem kwedi ento macalo ‘lutic kacel kwedgi’—mic ma pire tek bot omege ki lumege. (2 Kor. 1:24; Ibru 13:16) Luelda magi ma gipe ki cwiny marac-ci gibedo ki yomcwiny ka gineno jo ma gipwonyogi gitiyo ki kerogi me konyo jo pa Jehovah!—Tic 20:35.
18, 19. Laelda romo yubo ngat ma en mito pwonyone nining, dok pingo timo meno pire tek?
18 Bed larem ento pe lapwony keken. I nino ma Camuel orwatte ki Caulo, lanebi-ni onongo romo kwanyo moo ci tugi wiro Caulo cutcut me bedo kabaka kun cwale ni ocit gire ma nongo pe oyubbe me telo jo pa Lubanga. Ma ka meno, Camuel okwanyo karene me yubo Caulo motmot. I nge tyeko cam, wot, boko lok, ki nongo yweyo muromo en aye lanebi man oniang ni kare me wiro Caulo dong oromo.
Cak ki mako lirem ka imito pwonyo omego moni(Nen paragraf me 18, 19)
19 Man bene rom aroma i kareni, ma peya laelda moni ocako pwonyo omege mukene, en myero otute me mako larem ki ngat ma en mito pwonyone-ni. Jami ma laelda timo me mako larem ma kit meno pe bedo ma rom dok man lubbe ki tekwaro me lobbe mapat pat. Ento, ka mo keken ma ibedo iye, ka itye laelda ma ticce pol, kwany cawa wek ibed kacel ki ngat ma itye ka pwonyone, ma man bibedo calo itye ka wacce ni: “Piri tek bota.” (Kwan Jo Roma 12:10.) Ada, omege ma kitye ka pwonyogi gibibedo ki pwoc madit pi mar ma kinyuto botgi.
20, 21. (a) Lapwony ma tutene nyako nyige timo gin ango? (b) Gin ango ma wabinyamo i pwony ma lubo man?
20 Luelda, wiwu myero opo ni: Lapwony ma tutene nyako nyige pe maro pwonyo ngat mukene keken ento bedo ki mar i kom ngat ma en pwonyo-ni. (Por ki Jon 5:20.) Pire tek adada ni ka lapwony nyuto mar, ci man biweko ngat ma en tye ka pwonyone-ni lubo lokke. Pi meno, wun luelda, ka wutye ka pwonyo omege mukene, pe wubed lupwonye keken ento wubed luremgi.—Car. 17:17; Jon 15:15.
21 I nge yubo omego moni, laelda myero otite gin ma myero en otim. Yo macalo mene ma laelda romo tic kwede? Lapeny man kibinyamone i pwony ma lubo man.
a Pwony man kacel ki ma lubo kicoyogi tutwalle pi luelda, kadi bed ni jo ducu me kacokke myero gubed ki miti i pwony magi. Pingo? Man bicuko cwiny omege ducu ma gunongo batija me niang ni pwonye mitte wek giti tic matek ma tye i kacokke. Dok ka meno otimme, ci dano weng gibinongo adwogi maber.
b Luelda magi gibedo i lobo Australia, Bangladesh, Belgium, Brazil, France, French Guiana, Japan, Korea, Mexico, Namibia, Nigeria, Réunion, Russia, South Africa, ki dong Amerika.