GIN MUTIMME I KWO
Yomcwiny ma Abedo Kwede i Tic pa Jehovah
TICCA mukwongo i Betel me Canada obedo me yweyo dye ot me gedo ma onongo kigoyo iye bukke. Acako tic i Betel i mwaka 1958 ma onongo atye ki mwaka 18. Kwona onongo mit, dok ma pe orii onongo atye ka tic i kom macin ma kitiyo kwede me ngolo teng magajin ma pud kigoyo agoya. Cwinya onongo yom adada me bedo i Betel!
I mwaka ma lubo meno, omege gumiyo lok angeya bot Lubetel ni jang gang kal me South Africa onongo mito jo ma gudyere pien kitye ka cwalo macin manyen me goyo bukke kunnu. Ajalle me cito kunnu dok cwinya obedo yom adada i kare ma kiyera. Omege adek mukene ma gia ki i Betel me Canada bene kiyerogi. Gin aye Dennis Leech, Bill McLellan, ki Ken Nordin. Kiwacciwa ni wabibedo i lobo South Africa pi mwaki mapol!
Agoyo cim bot mamana ci awacce ni: “Mama, atye ki kwena mo piri. Abicito i South Africa!” Mamana onongo obedo ngat ma pe loko tutwal ento onongo tye ki niye matek kacel ki wat maber ki Jehovah. En pe oloko mapol, ento onongo angeyo ni atye ki cwakke. Kadi bed mamana ki babana cwinygi ocwer ni abicito ka mabor tutwal, gin pe gukwero tam ma amoko-ni.
WACITO I LOBO SOUTH AFRICA!
I kare ma watye i gar ma waa ki i Cape Town me cito Johannesburg kacel ki Dennis Leech, Ken Nordin, ki Bill McLellan i mwaka 1959
Wan angwen-ni i kare ma warwatte i nge mwaki 60 i jang gang kal me South Africa i mwaka 2019
Mukwongo kong wacito i Betel ma i Brooklyn, ka ma wanongo pwonnye pi dwe adek i kom kit me tic ki macin moni me goyo bukke. I nge meno, waito meli ma tingo yec ma onongo tye ka cito i boma me Cape Town, South Africa. Onongo pud aromo mwaka 20 aroma. Waa ki i Cape Town me cito Johannesburg ki gar. Wotwa mabor meno ocakke otyeno. Kabedo mukwongo ma wacung iye odiko con obedo taun mo matidi ma kilwongo ni Karoo, ma tye i dye aroo. Pinye onongo lyet mukato kare woko dok opong ki apwa. Wan angwen-ni ducu waneno woko ki i dirica me gar kun wapennye kekenwa ni man kit kabedo ango. Wabedo ka paro kit ma tic manyen ma watye ka cito iye-ni bibedo kwede. Mwaki mapol lacen ma dok walimo kabedo man, waniang ni kodi taun matino-ni kwo iye mit dok kuc tye iye.
Pi mwaki mogo, abedo ki mot me tic i kom macin ma kite dok pat ma kilwongo ni Linotype, kun ayubo nukuta ma kitiyo kwede me goyo magajin me Wi Lubele ki Awake! Jang gang kal man onongo goyo magajin pi leb mapol ma kiloko i Afrika, pe pi South Africa keken, ento pi lobe mapol i Afrika. Cwinywa obedo yom ni macin manyen me goyo bukke ma onongo waa ki i Canada me bino ka tic iye-ni onongo kitye ka tic kwede maber!
Lacen atiyo i opic i dipatmen ma yubo gonyo leb, goyo bukke, ki cwalo bukke i kabedo mapatpat. Onongo atye ki tic mapol kacel ki yomcwiny madit i kwona.
NYOM KI MOT ME TIC MANYEN
Wan ki Laura, i kare ma watye ka tic macalo painia keken i mwaka 1968
I mwaka 1968, anyomo lapainia ma nyinge Laura Bowen, ma onongo bedo cok ki Betel. En bene onongo miyo kony i Betel i Dipatmen me Gonyo Leb. I kare ca, onongo pe tye yub mo pi jo ma pud gunyomme nyen me medde ki bedo i Betel, pi meno, jang gang kal ocwalowa ka tic macalo painia keken. Abedo ki par mo manok. I nge bedo i Betel pi mwaka apar ma cam ki kabuto tye, onongo wabitwero culo pi jami ducu ma mitte nining ki cente manok ma kimiyo bot painia keken-ni? Wan ducu ki acel acel onongo wabinongo cente me South Africa 25 (rom ki dolla $35 i kare meno) dwe ki dwe, ento kiminiwa keken ka wacobo cawa ma mitte, wadok cen ka lim, dok wapoko bukke muromo. Ki i kom cente meno, onongo mitte ni wapang ot, wawil cam, wacul pi gin wot, ot yat, kacel ki jami mukene ma mitte.
Kicwalowa ka tic i gurup mo matidi ma tye i boma me Durban, i dog nam me Indian Ocean. Pol pa dano ma kunnu onongo gubedo Indi, ma polle gubedo likwayo pa lutic ma gua ki i India ci gubino i South Africa ka tic i faktori me yubo cukari i kine ka mwaka 1875. I kare-ni onongo dong gitiyo tic mukene, ento pud gugwoko tekwarogi ki camgi mamit adada-ni. Dok onongo giloko leb Muno, dong onongo pe mitte ni wapwony leb mukene wek watit kwena botgi.
Onongo kimito ni lupainia keken guter cawa ma romo 150 dwe ki dwe i tic me pwony, pi meno wan ki Laura waketo yub me tic pi cawa abicel i nino mukwongo. Piny onongo lyet adada. Onongo wape ki ngat mo me dok cen ka limone dok wape ki latin kwan me Baibul—dong onongo mitte ni watit kwena i ot ki ot pi cawa abicel. Ma pe orii i nge cako tito kwena, aneno cawana ci anongo ni pud watero dakika 40 keken! Acako paro kit ma wabicobo kwede ticwa macalo painia keken!
Ma pe orii, waketo yub maber me tic. Nino ducu, onongo wayubo ginacama mo manok kacel ki kofi i flask ma wacito kwede. Ka onongo mitte ni wanong yweyo mo manok, onongo wacung ki mutokawa i te yat mo. I kare mogo, lutino pa Indi onongo gibino girumowa ci gibedo ka nenowa pien onongo wanen pat kwedgi! I nge nino mogo manok, waniang ni i nge cawa aryo nyo adek mukwongo, nino meno dong pe rii ki tum.
Pud dong okeliwa yomcwiny madit ya me tero ada bot jo magi ma i wang ticwa ma onongo gitye ki cwiny me jolo wele adada-ni! Wanongo ni Indi gubedo jo ma nyuto pwoc, giwor, dok gimaro Lubanga. Jo mapol i wang tic meno ma onongo gitye i dini pa Hindu gujolo kwena ma watero botgi. Onongo gimaro pwonyo lok i kom Jehovah, Yecu, Baibul, lobo manyen me kuc, ki gen pi jo muto. I nge mwaka acel, onongo dong watye ki lutino kwan me Baibul 20. Nino ducu, onongo wacamo cam me dyeceng ki jo me ot ma watye ka kwan kwedgi i nino meno. Cwinywa onongo yom adada.
Ento ma pe orii, kiminiwa mot me tic mukene. Kiminiwa tic me limo adwol i wang tic mo maleng adada ma tye i dog nam me Indian Ocean. Cabit ducu, onongo wabedo welle i gang mapat ma nongo watye ka limogi kun watiyo kacel ki lutit kwena me kacokke meno me cuko cwinygi. Onongo giterowa calo wabedo lupacogi kikome, dok onongo wamaro bedo kacel kwedgi, lutinogi, ki lee me pacogi. Mwaki aryo mamit adada okato. Ci kigoyo cim atura ki i jang gang kal. Omego ma ogoyo cim-mi owaco ni: “Wamito ni wudwog cen i Betel.” Agame ni, “Cwinywa yom adada ka ma watye iye-ni.” Ento gire onongo watye atera me tic ka mo keken ma kicwalowa iye.
WADOK CEN I BETEL
Tic ma kimina i Betel obedo i Dipatmen ma Neno Wi Tic me Tito Kwena, ka ma abedo ki mot me tic kacel ki omege ma guteggi i yo me cwiny. I kare ca, onongo ka laneno me adwol olimo kacokke, en cwalo ripot bot jang gang kal. Ci Dipatmen ma Neno Wi Tic gicwalo waraga bot kacokke meno ma lubbe ki ripot ma laneno omiyo. Waraga magi onongo tye me cuko cwiny nyo miyo tira ma mitte. Onongo mitte ni karan guti matek me gonyo ripot pa luneno me adwol ki i leb Xhosa, Zulu, ki mukene me dwokone i leb Muno. I nge meno, onongo gigonyo waraga ma jang gang kal ocoyo ki i leb Muno me dwokone i leb me Afrika magi. Adongo pwoc pi lugony leb magi ma onongo gitiyo matek dok gukonya me niang ariya ma omegiwa ki lumegiwa ma ocol gikato ki iye.
I kare meno, lobo South Africa onongo tye i te gamente ma cwako apokapoka me rangi del kom. Dano me rangi del kom mapatpat onongo gibedo i kabedo mapatpat, dok onongo pe giye ni jo man guribbe ki jo me kaka mukene. Omegiwa ma ocol onongo giloko lebgi, gitito kwena i lebgi, dok gicito i kacokke ma kiloko iye lebgi.
Onongo pe angeyo omegiwa ma ocol mapol, pien wang tic me kacokke ducu ma atiyo iye onongo giloko leb Muno keken. Ento dong anongo kare me ngeyo omegiwa ma ocol kacel ki tekwarogi maber. Aniang i kom pekki mapatpat ma omegiwa magi onongo gitye ka kato ki iye macalo adwogi me kwer me tekwarogi kacel ki dini. Gin gubedo jo ma cwinygi tek adada! Onongo gikwero nywako i kwer me tekwaro ma pe rwatte ki cik me Baibul nyo tim me jokjok kadi bed mitte ni gukany aunauna magwar ma oa ki bot jo ganggi ki jo me carogi! I caro mogo, dano onongo gitye ka kanyo can malit. Polgi onongo gukwano manok nyo pe gukwano kulu, ento onongo gitye ki woro pi Baibul.
Abedo ki mot me tic i kom pido mogo ma onongo kwako bedo agonya me woro Lubanga kacel ki bedo ma pe wacwako tung ka mo. Ojingo niyena matek me neno tekcwiny kacel ki gen ma lutino pa Lucaden gunyuto ma oweko kiryemogi ki i cukul pi kwero nywako i lega kacel ki wer lega pa dini mukene.
Utmegiwa bene gukato ki i ariya mukene madit i lobo mo matidi ma i kare meno onongo kilwongo ni Swaziland (i kare-ni kilwongo ni Eswatini). I kare ma Kabaka Sobhuza II oto, kiketo macalo cik ni jo ducu me lobo meno gunywak i kwero cola. Onongo kimito ni co ducu gulyel wigi woko, dok mon ducu gungad wigi obed macek. Kiketo aunauna i kom omege ki lumege mapol pi kwero nywako i kwer man ma kubbe ki woro kwariwa ma guto. Gwoko gennegi bot Jehovah oyomo cwinywa adada! Wapwonyo jami mapol ma kubbe ki gwoko genne kacel ki diyo cwiny ki bot omegiwa me Afrika, dok meno odongo niyewa matek.
ADOK CEN KA TIC I KA GOYO BUKKE
I mwaka 1981, adok cen ka tic i Dipatmen me Goyo Bukke, wek ami kony i tic ki kompiuta me goyo bukke. Meno pud dong obedo kare me yomcwiny ya! Diro me goyo bukke onongo tye ka lokke oyotoyot. Laco mo ma onongo cato macin me goyo bukke omiyo ki jang gang kal macin manyen ni gupwony tic kwede, labongo cul mo. Man oweko waloko macin abongwen macon me Linotype ma onongo watye kwede ci wanongo macin abic manyen-ni. Wanongo bene macin manyen me goyo bukke ma tiyo i cipid. Onongo dong watye ka goyo bukke oyotoyot ma loyo kare mo keken!
Kompiuta okonyowa me yubo diro manyen me keto nukuta kacel ki cal i pot karatac kun kitiyo ki tet ma kilwongo ni MEPS, Multilanguage Electronic Publishing System. Tet onongo olokke adada nicakke i kare ma wan Lubetel angwen me Canada wabino ka tic i South Africa! (Ic. 60:17) I kare meno, wan angwen-ni ducu onongo dong wanyomme ki lumege angwen ma lupainia dok gimaro Jehovah adada. Wan ki Bill onongo pud watye ka tic i Betel. Ken ki Dennis onongo dong gitye ki lutino dok gibedo cok ki Betel.
Tic onongo tye ka medde ameda i jang gang kal. Leb ma onongo kitye ka gonyo ki goyo iye bukkewa ma jenge i Baibul obedo ka medde ameda, dok onongo bene kicwalo bukke i jang gang kal mukene. Pi meno, onongo mitte ni dok giger gedo manyen me Betel. Omege gugero Betel manyen man i kabedo mo maleng ma tye tung kupoto ceng me Johannesburg, dok kidyero i mwaka 1987. Abedo ki yomcwiny madit adada me neno dongo meno ki me tic macalo lamemba me Komitti me Jang Gang Kal me South Africa pi mwaki mapol.
WANONGO MOT ME TIC MUKENE!
Wabedo ki ur adada i mwaka 2001 i kare ma kilwonga me tic macalo lamemba me Komitti me Jang Gang Kal me Amerika. Kadi bed cwinywa pe obedo yom me weko ticwa ki luremwa i lobo South Africa, wabedo ki miti me cako kwo manyen macalo lumemba me Betel i lobo Amerika.
Ento wabedo ki par madit me weko min Laura, ma onongo dong oti woko. Onongo pe wabibedo ki kare me mine kony muromo ki i New York, ento lumegi Laura adek-ki gujalle me mine kony i yo me cwiny ki kom. Guwaco ni, “Wan pe watwero bedo i tic pi kare malac, ento ka wagwoko Mama, man bikonyowu me medde ki ticwu.” Watye ki pwoc madit adada botgi.
Kit macalo lumegi Laura gujalle me konyo mamagi, omera madit kacel ki dakone, ma gibedo i boma me Toronto, lobo Canada, gukonyowa ki gwoko mamana, ma onongo dong tye dato. I kare meno, mamana onongo dong obedo kacel ki omera ki dakone pi mwaki makato 20. Watye ki pwoc madit adada pi mar ma gunyutte nio wa i kare ma en oto ma onongo pud wao nyen i New York. Pud dong obedo mot madit adada me bedo ki jo me gang ma gitye atera me timo alokaloka i kwogi wek gigwok lunyodo ma gutii, ma man twero bedo tek i kare mukene!
Ticca mukwongo i jang gang kal me Amerika obedo i dipatmen me goyo bukke, ma onongo dong i kare meno kitiyo ki tet manyen ma tic kwede yot. I mwaki mogo macok cok-ki, abedo ka tic i Dipatmen me Wil. Pud dong obedo me yomcwiny ya pi mwaki 20 ma okato-ni me bedo lamemba me jang gang kal madit man, ma i kare-ni dong tye ki Lubetel ma romo 5,000 kacel ki jo 2,000 ma giwire awira ka tic!
Mwaki pyerabicel angec, onongo pe atwero byeko kulu ni kwona bibedo kit man. Laura omina cwakke i mwaki magi ducu. Kwona pud dong obedo mamwonya ya! Watye ki pwoc pi mot me tic mapatpat ma wabedo kwede kacel ki jo mabeco ducu ma watiyo kwedgi, ma i kingi tye iye jo ma gitiyo i jang gang kal mapol ma walimo i but lobo mapatpat. Kit macalo mwakana dong kato 80 woko, mitte ni ati tic manok pien omege matino mapol dong kipwonyogi kit me timone.
Laco jabuli ocoyo ni: ‘Lwak me rok ma Jehovah aye Lubangagi gitye ki yomcwiny.’ (Jab. 33:12) Meno pud dong obedo lok ada ya! Atye ki pwoc madit ni abedo ki kare me tic pi Jehovah kacel ki jone ma cwinygi yom.