Wi Lubele ma i LAIBRARI ME INTANET
Wi Lubele
LAIBRARI ME INTANET
Acholi
  • BAIBUL
  • BUKKE
  • COKKE
  • Nino me Ngolo Kop Mono Obedo Nino Ango?
    Baibul Mono Ada Pwonyo Gin Ango?
    • ma gibibwot ki i lweny me Armagedon ki jo ma kibicerogi-ni omyero gubed jo ma lubo cik pa Lubanga, Jehovah binyuto botgi cik mukene manyen me aluba, i kare me mwaki alip acel-li. Ci dong, kibingolo kop i wi ngat acel acel kun nongo cung i kom jami ma en obedo ka timone i kare me Nino me Ngolo Kop.

      Nino me Ngolo Kop bimiyo kare bot dano bilion mapol me pwonyo miti pa Lubanga ki me yubo kwogi bene. Man tyen lokke ni tic me pwony madit bibedo tye. Adada, ‘jo ma bibedo i lobone gibipwonyo kit ma atir.’ (Icaya 26:9) Kadi bed kit meno, pe dano ducu gibiye timo miti pa Lubanga. Icaya 26:10 waco ni: “Dano marac kadi bed gitine gin maber, pe twero pwonnye me bedo dano ma kite atir; bedo mere ka timo tim mogo ma pe tye atir i lobo pa dano ma cwinygi atir, kun pe neno dit pa Rwot.” Kibineko jo ma cwinygi pe atir-ri woko matwal i Nino me Ngolo Kop.​—Icaya 65:20.

      I agikki me Nino me Ngolo Kop, nongo dano dong ‘gikwo’ calo jo ma gipe ki roc. (Niyabo 20:5) Dano bidok cen i kit me kwo ma nongo roc pe iye i Nino me Ngolo Kop. (1 Jo Korint 15:24-28) Ci dong kare bibedo tye ma kibikelo atematema me agikki i kom dano. Kibigonyo Catan ci giwekke me temo dano pi tyen me agikki. (Niyabo 20:3, 7-10) Jo ma gibikwero en, aye dong gibinongo kuc kikome ma Baibul yam ociko pire ni: “Jo ma kitgi atir gibicamo lobo, dok gibibedo iye matwal.” (Jabuli 37:29) Adada, Nino me Ngolo Kop pud dong bibedo kare mamwonya pi dano ma kitgi atir ducu ya!

  • Mwaka 1914—Obedo Mwaka ma Pire Tek i Lok pa Lunebi ma i Baibul
    Baibul Mono Ada Pwonyo Gin Ango?
    • Mwaka 1914​—Obedo Mwaka ma Pire Tek i Lok pa Lunebi ma i Baibul

      MA ONONGO pud odong mwaki ma romo 40 kulu me o i mwaka 1914, lukwan mo me Baibul gutito pi alokaloka ma onongo bitimme i mwaka meno kikome. Magi mono gubedo jami ango, dok kit gin ango ma nyuto ni mwaka 1914 obedo mwaka ma pire tek tutwal?

      Kit macalo kicoyo kwede i Luka 21:24, Yecu otito ni, “Lurok gibinyono Jerucalem piny nio ka kare pa lurok ocobbe kakare.” Kom me loc pa luker ma gia ki i ot pa Kabaka  Daudi onongo tye i Jerucalem ma obedo boma madit pa Lujudaya. (Jabuli 48:1, 2) Pi meno, luker magi onongo dok gipat ki luker me rok ata-ni. Gin onongo gibedo i ‘wi komker pa Jehovah’ kun giloyo loc me ka wang Lubanga kikome. (1 Tekwaro 29:23) Pi meno Jerucalem onongo tye macalo lanyut me loc pa Jehovah.

      Lurok kono ‘gucako nyono’ loc pa Lubanga nining, dok man otimme awene? Gin man otimme i mwaka 607 K.M.P. i kare ma jo Babilon guturo Jerucalem. ‘Komker pa Jehovah’ odong nono, labongo laloc mo ma onongo a ki i ot pa Daudi. (2 Luker 25:1-26) ‘Nyono’ Jerucalem-mi onongo mono bibedo matwal? Pe, lok ma lanebi Ejekiel otito i kom Jedekia ma obedo kabaka me agikki i Jerucalem ni: ‘Kwany lalukana ki kitambara labor wic woko ki i wii. Gin man pud pe bibedo kit macalo tye kwede-ni nio wang ma ngat ma dong ayero-ni obino.’ (Ejekiel 21:26, 27) Yecu Kricito aye obedo ‘ngat ma kiyero’ me bedo i wi Komker pa Daudi-ni. (Luka 1:32, 33) ‘Nyon-ni’ onongo bigik nongo Yecu Kricito odoko Kabaka.

      Gin man ma pire tekki onongo bitimme awene? Yecu onyuto ni loc pa Lurok onongo birii pi kare mo ma kicimo keken. Gin ma kitito i buk pa Daniel cura 4 konyowa me ngeyo kare ma loc man onongo birii iye. Tito pi lek ma Kabaka Nabukadneja me Babilon oleko. En oneno yat madit ma kitongo kireto woko piny, ento ajutte kitweyo woko ki rubota nyonyo wek pe oloti. Ci lamalaika mo owaco ni: ‘Wek orii mwaka abiro.’​—Daniel 4:10-16.

      I Baibul, kare mukene ka kiloko i kom yat, nongo cung pi loc. (Ejekiel 17:22-24; 31:2-5) Pi meno, reto yat meno piny onongo nyuto kit ma kibireto kwede loc pa luker me Jerucalem ma onongo cung pi kit me loc pa Lubanga. Ento ginanena meno bene onyuto ni ‘nyono Jerucalem’ bibedo pi tutuno​—pi “mwaka abiro.” Dong man onongo omyero kiniang iye nining?

      Niyabo 12:6, 14 nyuto ni kare me mwaka adek ki nucu rom ki “nino alip acel ki miya aryo ki pyerabicel.” Dong “mwaka abiro” dodo meno kiryo, nyo bedo nino 2,520. Ento Lurok pe gugiko ‘nyono’ loc pa Lubanga i nge kare mo ma romo nino 2,520 keken cakke ma kituro kwede Jerucalem. Man nyuto ka maleng ni, kare ma lanebi-ni oloko iye-ni lac kato nino meno woko. Ma lubbe ki lok ma tye i buk me Wel 14:34 ki Ejekiel 4:6, “nino acel acel rom ki mwaka acel,” miyo “mwaka abiro” bedo mwaki 2,520.

      Mwaka 2,520 ni, ocakke i Dwe me Apar me mwaka 607 K.M.P., i kare ma Jerucalem opoto kwede i cing jo Babilon ka kibalo ker me ot pa Daudi woko. Kare meno ogik i Dwe me Apar me mwaka 1914. Meno aye “kare pa lurok” ogik kwede, ka dong kiketo Yecu Kricito i wi komker me polo calo Kabaka pa Lubanga.a​—Jabuli 2:1-6; Daniel 7:13, 14.

      Kit ma Yecu otito kwede con, ‘dwogone’ calo Kabaka me polo onyutte ki jami me aura ma gubedo ka timme i lobo​—calo lweny, kec, oyeng yeng, two gemo ki mukene mapol. (Matayo 24:3-8; Luka 21:11) Timme pa jami magi gubedo lanyut ma nyuto ni mwaka 1914 obedo mwaka ma kicako kwede Ker pa Lubanga i polo, dok bene obedo acakki me “kare me agikki” me yub maraco me kare-ni.​—2 Temceo 3:1-5.

      [Lok ma tye piny]

      a Cakke i Dwe me Apar me mwaka 607 K.M.P. ni o kwede i Dwe me Apar me mwaka 1 K.M.P. bedo mwaka 606. Kit macalo Mwaka me jero obedo peke i kine-ni, ka icako kwanone ki i Dwe me Apar me mwaka 1 K.M.P. o kwede i Dwe me Apar me mwaka 1914 K.M. kelowa i mwaki 1,914. Ka wamedo mwaki 606 ki mwaki 1914, ci wanongo mwaki 2,520. Pi ngec mukene ma mako tur pa Jerucalem i mwaka 607 K.M.P., nen wi lok ni “Chronology” i buk me Insight on the Scriptures, ma Lucaden pa Jehovah aye gucoyo.

      [Dayagram/Cal ma tye i pot karatac 216]

      (Pi kit ma kiyubo ni onen kwede, nen buk)

      “MWAKA ABIRO”

      Mwaki 2,520

      Mwaki 606 1/4 Mwaki 1,913 3/4

      Oktoba 607 K.M.P. wa i Januari 1 K.M. wa i

      Decemba 31, 1 K.M.P. Oktoba 1914

      Mwaka 607 ← K.M.P.  K.M. → Mwaka 1914

      “Lurok gibinyono ‘Ngat ma dong

      Jerucalem piny” obino’ kiyero

  • Anga ma Obedo Mikael Lamalaika Madit?
    Baibul Mono Ada Pwonyo Gin Ango?
    • Anga ma Obedo Mikael Lamalaika Madit?

      PE KILOKO tyen mapol i kom cwec ma obedo cwiny ma kilwongo ni Mikael-li i Baibul. Ento ka kitye ka lok i kome, nongo en tye ka timo tic mo. I buk pa Daniel, Mikael onongo tye ka lweny ki lumalaika maraco; ki i waraga pa Juda, en onongo tye ka lweny ki Catan; ka dong i Niyabo, en obedo ka lwenyo i kom Larac ki lumalaikane. Pi cwako loc pa Jehovah ki lweny i kom lumone pa Lubanga, Mikael kwo i yo ma pore ki tyen lok me nyinge ma gonye ni​—“Anga ma Cal ki Lubanga?” Ento Mikael mono obedo anga?

      Kare mukene, jo mogo gingeyogi ki nying ma kato acel. Me lapore, Yakobo ma obedo lawi ot bene onongo kilwonge ni Icrael, ki lakwena Petero bene onongo ngene ki nying ni Cimon. (Acakki 49:1, 2; Matayo 10:2) Kit meno bene, Baibul nyuto ni Mikael obedo nying mukene ma kilwongo kwede Yecu Kricito, i kare ma en onongo peya okwo i lobo ki dok i nge dokke i polo. Wek kong wanenu tyen lok me Ginacoya ma kelowa i moko tam man.

      Lamalaika madit. Lok pa Lubanga lwongo Mikael ni “lamalaika madit.” (Juda 9) Man te lokke ni “lawi lumalaika.” Niang maber ni kilwongo Mikael ni lamalaika madit. Man nyuto ni lamalaika ma kit man tye en acel-li keken. Ki lok ada, kitiyo ki lok man ni “lamalaika madit” i kom ngat acel keken i Baibul, ento pe calo jo mapol ni “lumalaika madito.” Medo i kom meno, kikubo Yecu ki tic pa lamalaika madit. 1 Jo Tecalonika 4:16 oloko i kom Rwot Yecu Kricito ma dong kicero woko ni: “Rwot kikome

Gin akwana i leb Acholi (1996-2025)
Kat Woko
Dony i Iye
  • Acholi
  • Nywakki
  • Jami ma imito
  • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
  • Cik pi Tic Kwede
  • Privacy Policy
  • Privacy Settings
  • JW.ORG
  • Dony i Iye
Nywakki