Pwony Ma Wanongo Ki I Lega Ma Kiyubo Maber Adada
“Wek dano acel acel opak nyingi me deyo makato ducu.”—NEK. 9:5.
1. Wabinyamo lok i kom gure mene ma jo pa Lubanga gubedo kwede, dok man kelo lapeny macalo mene?
“WUA malo wupak Rwot Lubangawu; wupake nakanaka.” Man aye lok ma Lulevi guwaco me cuko cwiny jo Icrael wek guribbe kacel kun gilego bot Jehovah, dok man tye i kin lega ma pud dong giboco loyo ma kicoyo pigi i Baibul. (Nek. 9:4, 5) Ma lubbe ki kalenda pa Lujudaya, gure man obedo i Jerucalem i nino dwe 24 me dwe me abiro, Tishri (Sektemba/Oktoba), 455 K.M.P. Ka wanyamo jami mutimme mumiyo Luicrael gugure i nino man ma pire tek-ki, penye kekeni ni: ‘Ngo ma Lulevi gubedo ka timone kare ki kare wek gure man owot mapwot? Pwony ango ma an anongo ki i lega pa Lulevi ma guyubo maber adada-ni?’—Jab. 141:2.
DWE MA PIRE TEK ADADA
2. Lanen maber ango ma Luicrael guweko piwa i gure ma gubedo kwede i nge gero cel me Jerucalem?
2 Lujudaya gutyeko gero cel me Jerucalem ma onongo pud odong dwe acel me o i gure man. (Nek. 6:15) Jo pa Lubanga gugero cel man i nino 52 keken, ci gucako keto lok me cwiny calo gin ma pire tek. Pi meno, i nino dwe acel me dwe me Tishri, gin gucokke i dye kal wek giwiny Ejira kacel ki Lulevi mukene ka gikwano dok gigonyo te Cik pa Lubanga. Lupaco mapol mapat pat, ma bene kwako “jo ducu ma yam giromo winyone ki niang iye maber,” gucung kun giwinyo lok cakke “odiko nio wa dyeceng.” Man pud dong tye lanen maber adada pi wan ma wacokke i Odi me Ker! Ento, i cawa mogo kadi bed watye i Ot me Ker wacako tamo pi jami mukene ma pigi pe tego. Ka tye kumeno, ci tam i kom lanen pa Luicrael me kare ca ma guwinyo lok ci gumako i cwinygi mumiyo gucako koko pienni pe gutimo gin ma tye i Cik pa Lubanga.—Nek. 8:1-9.
3. Tira mene ma Luicrael gulubo?
3 Ento, man onongo pe nino me tuco bal. Kit macalo obedo kwero nino madit-ti, onongo mitte ni gin gubed ki yomcwiny i miyo worogi bot Jehovah. (Wel 29:1) Pi meno, Nekemia owaco bot lwak ni: “Dong wuwot, wucit wucam moo ki wumat kongo vino malingo, wucwal cam mogo bot dano mo ma pe ki cam; pien tin aye nino maleng bot Rwotwa; pien yomcwiny pa Rwot en aye tek mewu.” Lwak gutimo gin ma kiwacigi, ci nino man okelo “yomcwiny madwong” adada.—Nek. 8:10-12.
4. Gin ango ma luwi odi me Icrael gitimo, dok guniang ni gin ango ma pire tek i Nino Madit me Bolo?
4 I nino me aryone, luwi odi gucokke kacel wek giwiny pwony i kit ma rok me Icrael myero gulub kwede Cik pa Jehovah. I kare ma gitye ka kwano Ginacoya, gin gunongo ni i dwe me abiro omyero kikwer Nino Madit me Bolo nyo Ecuban a Rwot [Jehovah] ma gik ki cokke madit me woro Lubanga, ma cakke i nino dwe 15 me o i 22 i dwe me Tishri, man oweko gin gucako yubbe pi kwer man. Man aye obedo Nino Madit me Bolo ma pud dong yubbe owoto maber adada nicakke wa i kare pa Yocwa dok okelo “yomcwiny madit twatwal.” Kwano Cik pa Lubanga obedo gin ma pire tek loyo i kwer man, “nino mukwongo nio kwede wa i nino me agikkine.”—Nek. 8:13-18.
NINO ME TUCO BAL
5. Ngo ma jo Icrael gutimo ma peya Lulevi gulego pigi bot Jehovah?
5 I nge nino aryo, kare onongo dong oromo pi lwak me Icrael me tuco balgi pienni pe gulubo Cik pa Lubanga. Man pe obedo nino me cam. Ma ka meno, jo pa Lubanga gurii kec dok guruko bongo cola me nyuto cwer cwinygi. Cik pa Lubanga dok kikwano bot lwak pi cawa ma romo adek kulu i odiko. I otyeno, gin “gutuco balgi ci guworo Rwot Lubangagi.” I ngeye, Lulevi gulego pi lwak ducu ma gugure. —Nek. 9:1-4.
6. Gin ango ma okonyo Lulevi wek legagi obed maber, dok man pwonyowa gin ango?
6 Pien Lulevi gubedo ka kwano Cik pa Lubanga teretere, man okonyogi me yubo legagi maber adada. Tyeng apar mukwongo giloko tutwalle i kom tic pa Jehovah ki dong kite. I ngeye, gin guloko teretere i kom ‘kica madwong’ pa Lubanga dok guye atir ni jo Icrael pe gupore me nongo kica ma kit meno. (Nek. 9:19, 27, 28, 31) Ka ce walwodo Lok pa Lubanga nino ducu onyo waweko en loko kwedwa ma pud peya walego calo Lulevi me kare ca, wan bene legawa twero a ki i cwinywa dok bene bedo maber.—Jab. 1:1, 2.
7. Lulevi gukwayo gin ango ki bot Lubanga, dok pwony ango ma wanongo?
7 Lega pa Lulevi-ni tye bene ki kwac acel. Kwac man nonge i tyeng 32, ma kwanne ni: “Kombeddi, ai Lubangawa madit, ma won twero, dok in Lubanga ma gilworo, pien igwoko gicikkeni ki mar meri ma pe lokke, can mapek twatwal-li pe iwek obed gin matidi mo ki tung boti, can meno opoto i komwa, ki i kom lukerwa, ki i kom rwodiwa, ki i kom ajwagiwa, ki i kom lunebiwa, ki i kom kwarowa, ki i kom lwakki ducu, nia wa i kare pa luker me Aciria nio kwede wa onyoo.” Pi meno, Lulevi guweko labol maber piwa ni myero kong wapak dok wapwo Jehovah ma pud peya walego gin mo ki bote.
PAKO NYING PA LUBANGA ME DEYO
8, 9. (a) Lulevi gucako legagi i yo me mwolo nining? (b) Mony aryo mene me polo ma Lulevi guloko i komgi?
8 Kadi bed ni guyubo legagi maber, Lulevi magi onongo gimwol dok gutamo ni rwom me legagi pe twero miyo pak ma Jehovah opore me nongone. Pi meno, gin gucako lega pi jo pa Lubanga ki mwolo ni: “Wek dano acel acel opak nyingi me deyo makato ducu, ai Rwot [Jehovah], kadi bed pwoc ki pak pa dano pe rom ki ditti.”—Nek. 9:5.
9 Legagi omedde ni, “In aye i Rwot [Jehovah], in keni; in ma iketo polo ma malo makato ducu, ki lwak lakalatwe ma tye i polo-gu ducu, dok iketo lobo ki nam ki jami ducu ma tye i igi; in aye imiyo kwo botgi ducu; ki mony me polo ducu giryebbe piny ka woro in.” (Nek. 9:6) Ada, Lubanga Jehovah aye ocweyo polo, ma tye iye lacer ma gucokke kacel i dul ki dul mapol ata. Gin mukene maber adada ma Jehovah otimo aye ni en ocweyo loboni ki kero me gwoko jami makwo—ma gibedo ka nya ma lubbe ki kwaigi. Lumalaika ma bene kilwongogi ni “mony me polo” onongo gitye ka neno jami magi ducu. (1 Luker 22:19; Yubu 38:4, 7) Medo i kom meno, gitiyo tic pa Lubanga ki mwolo kun gikonyo dano ma lubalo “ma binongo larre.” (Ibru 1:14) Lanen maber adada ma lumalaika guweko piwa-ni konyowa me tic pi Jehovah macalo dul mony ma gunote kacel!—1 Kor. 14:33, 40.
10. Pwony ango ma wanongo ma lubbe ki kit ma Lubanga otero kwede Abraim?
10 I ngeye, Lulevi gulego i kom kit ma Lubanga otero kwede Abram i kare ma onongo tye ki mwaka 99, dok pe ki latin mo keken ma onywalo ki Carai, dakone ma lalur-ni. Man aye kare ma Jehovah oloko iye nyinge ni Abraim, ma te lokke ni “kwaro rok mapol.” (Acak. 17:1-6, 15, 16) Lubanga bene ocikke bot Abraim ni likwaye bileyo lobo pa jo Kanaan. Dano pol kare wigi wil woko i kom cikkegi, ento Jehovah wiye pe wil. Lulevi gutito kit ma Jehovah ogwoko kwede cikkene kun gilego ni: “In aye i Rwot, Lubanga ma yam iyero Abram ci ikwanyo en woko ki Ur lobo pa Lukaldaya, ka icako miyo bote nying man Abraim. Dok con inongo ni en ngat ma lagen, ka dong iketo gicikke kwede pi miyo lobo pa jo Kanaan, . . . me bedo lobo ma likwaye gibibedo iye. In icobo lok ma iciko, pien in Lubanga muporre [ma kite atir].” (Nek. 9:7, 8) Wan bene omyero walubu lanen pa Lubangawa ma kite atir-ri kun wacung i lokwa.—Mat. 5:37.
LULEVI GUTITO PI JAMI MABECO MA JEHOVAH OTIMO
11, 12. Nying me Jehovah-ni te lokke ngo dok en otero likwayo pa Abraim nining me nyuto ni epore pi nying meno?
11 Nying me Jehovah-ni te lokke ni “En Miyo Gin Moni Timme.” Man nyuto ni Lubanga cobo cikkene motmot. Meno nen ka maleng i kit ma Lubanga otero kwede likwayo pa Abraim, ma onongo gitye i opii i lobo Ejipt. I kare meno, onongo nen calo gin ma pe twere ni kibigonyo rok me Icrael ki i opii ci gicito i Lobo ma Kiciko Pire. Ento, Lubanga otiyo motmot me cobo cikkene, kun moko ni epore ki nyinge me deyo-ni, Jehovah.
12 Lega ma Nekemia ocoyo-ni loko i kom Jehovah ni: “In yam ineno atwom ma kwarowa gubedo kwede i Ejipt, dok bene iwinyo kokogi ki i dog Nam Makwar, in itiyo bene lanyut ki tango me aura i kom Parao ki luticce ducu, ki i kom jo ducu ma i lobone, pien in onongo ingeyo kit ma gubedo kwede ka uno kwarowa; ma omiyo ilimo iye yweka, macalo tye kwede nio wa onyoo. In yam itelo ipoko i dye nam pi lwakki, ka itelogi imiyo gukato ki iye i wi ngom mutwo. Dok ibolo merok ma gulubo korgi woko i kut matut, macalo gweng ma lwiny piny i i pii mager.” Lega man medde ki nyuto jami mukene ma Jehovah otimo pi jone: “In iloyo wegi lobo ma gibedo kunnu [jo Kanaan] . . . Lwakki yam gumako gangi cel gogo kacel ki lobo ma ceko cam, ka gukwanyo odi ki lonyo ducu ma tye iye, ki bur pii ma gituco odonyo i ngom piny, ki potti me yadi jeituni ki lwak yadi ducu ma nyako nyiggi madwong; ma yam gucamo guyeng kwede ka gucako cwe ma cwinygi obedo yom twatwal pi jami mapol mabeco ma imiyogi-ni.”—Nek. 9:9-11, 24, 25.
13. Ngo ma Jehovah otimo pi Luicrael cutcut i nge weko lobo Ejipt, ento gin gudok iye nining?
13 Tye cikke mukene mapol ma Lubanga ocobogi motmot. Me labolle, cutcut i nge weko lobo Ejipt, Jehovah ominigi cik mapol dok opwonyogi kit me woro en. Lulevi gulego bot Lubanga ni: “In ilor ibino piny i kom got Cinai, ci iloko ki lwakki ki kunnu ki i polo; ka imiyo botgi cik maber ki pwony ma myero gin gulubi kacel ki gin ma iciko ducu.” (Nek. 9:13) Jehovah otemo pwonyo jone wek kilwonggi ki nyinge maleng kit macalo onongo gubileyo Lobo ma Kiciko Pire-ni, ento gin pe gulubo jami mabeco ma kipwonyogi kwede.—Kwan Nekemia 9:16-18.
ONONGO MITTE NI KIMINIGI PWOD
14, 15. (a) Jehovah onyuto kica bot jo Icrael nining? (b) Pwony ango ma wanongo ma lubbe ki kit ma Lubanga otero kwede rok ma en oyero?
14 Lega pa Lulevi-ni bene loko i kom bal aryo madongo ma Luicrael gutimo kadi bed ni onongo gucikke ki i te Got Cinai ni gibilubo Cik pa Jehovah. Pi bal magi, onongo pore ni myero kiwek guto i tim. Ento legagi-ni bene miyo pak bot Jehovah kuman: “In pe ibwotogi ata i tim pi kicani. . . . In yam igwokogi maber i tim pi mwaka pyerangwen kun imiyo botgi gin ducu ma gimito, dok bongigi yam pe guti guyec woko ducu, ki tyengi bene yam pe okwot.” (Nek. 9:19, 21) I kare-ni bene, Jehovah miyo jami ducu ma mitte wek wamedde ki bedo lugen bote. Pe myero wabed calo jo Icrael alip ki alip ma guto i tim pienni gukwero bedo luwiny ki dok pe gunyuto niye-ni. Ki lok ada, jami magi ducu “gicoyo me cikowa, wan jo ma agikki piny oo i komwa-ni.”—1 Kor. 10:1-11.
15 Tye me cwercwiny ni i nge donyo i Lobo ma Kiciko Pire-ni, Luicrael gucako woro lubange pa jo Kanaan, ma man onongo kwako tim tarwang ki bene tyero lutino matino. Pi meno, Jehovah oweko rok mukene me uno jone ma en oyero. I kare ma gungut i kom balgi, Jehovah otimigi kica ci olarogi ki i cing lumonegi. Man otimme “tyen mapol.” (Kwan Nekemia 9:26-28, 31.) Lulevi gutuco balgi ni, “Ibedo ka jukogi pi mwaka mapol, kun ijukogi ki cwiny meri ma con otiyo i i lunebini; ento gin pe guwinyo. Omiyo iwekogi gubedo i te loc pa lwak me lobo me rok mukene.”—Nek. 9:30.
16, 17. (a) Adwogi marac ango ma Luicrael gunongo i kare ma gucako kwero winyo dog Jehovah? (b) Luicrael guye gin ango, dok gucikke me timo ngo?
16 Kadi bed ni Luicrael gudwogo ki i opii, gin pud gumedde ki timo jami maraco kit ma onongo gitimo con-ni. Adwogine obedo ningo? Lulevi gumedde ki lega ni: “Nen, kombeddi wan dong wadoko opii i lobo ma yam imiyowa ni wacam gin ma ocek i potone ki yomcwiny, kacel ki jami ducu mabeco ma nongnge iye. Lonyo me lobo ducu wamiyo bot luker ma in iketogi me loyowa pi balwa . . . watye ki atwom madwong.”—Nek. 9:36, 37.
17 Lulevi mono onongo gitye ka wacci Lubanga aye oweko Luicrael gitye i atwom madwong? Pe kumeno! Gin guye ni: “In itimo gin ma tye atir pi pwodowa kit meno; in ibedo ka tic kwedwa ki ada, ento wan aye ma watyeko timo bal.” (Nek. 9:33) Pi meno, Lulevi gudolo te legagi kun gicikke ni rok me Icrael gibilubo Cik pa Lubanga cakke i kare meno. (Kwan Nekemia 9:38; 10:29) Pi man, gin gucoyo cikke man piny ci ludongo 84 pa Lujudaya guketo iye cinggi.—Nek. 10:1-27.
18, 19. (a) Gin ango ma mitte wek wadony i lobo manyen pa Lubanga? (b) Gin ango ma omyero wamedde ki lega pire, ki dok pingo?
18 Mitte ni myero wanong pwod ma a ki bot Jehovah wek wadony i lobo manyen ka ma kit ma atir bedo iye. Lakwena Paulo openyo ni: “Latin mene ma pe wonne pwonyo?” (Ibru 12:7) Wanyuto ni wajolo tira pa Lubanga i kwowa ka ce wamedde i tiyo ticce kun waweko cwiny mere konyowa me timo alokaloka i kwowa. Ka watimo bal madit, ci myero wabed ki gen ni Jehovah bitimiwa kica ka wangut ki cwinywa ducu dok waye pwod ma kiminiwa ki mwolo.
19 Cokcok-ki, Jehovah biweko nyinge ywek adada makato i kare ma yam en olaro kwede Luicrael ki i lobo Ejipt. (Ejek. 38:23) Kit macalo jo Icrael gudonyo i Lobo ma Kiciko Pire-ni, Lukricitayo ducu ma gidiyo cwinygi dok gibedo lugen gibikwo i lobo manyen pa Lubanga ka ma kit ma atir bibedo iye. (2 Pet. 3:13) Omyero wamedde ki lega wek kilony nying me deyo pa Lubanga pien kwo mamwonya tye i anyim. Pwony ma lubo man binyamo lega mukene ma romo konyowa me timo jami ma mitte wek wanong mot pa Lubanga i kareni ki dong pi naka.