Mo Ha Nɛ Suɔmi Nɛ O Ngɛ Kɛ Ha Yehowa a Nɛ Ha Nɛ A Baptisi Mo

1-2. Ngɛ Ní Tsumi 8:27-31, 35-38 ɔ nya a, mɛni lɛ wo Etiopia nyumu nɛ a puɛ lɛ ɔ he wami nɛ e ha nɛ a baptisi lɛ?

ANƐ o suɔ nɛ a baptisi mo kaa Kristo kaselɔ lo? Suɔmi kɛ hɛsa kpo jemi wo nihi fuu he wami nɛ a ha nɛ a baptisi mɛ. Mo susu Etiopia manyɛ ɔ sɔmɔlɔ ɔ nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ he nɛ o hyɛ.

² Etiopia nyumu ɔ kɛ níhi nɛ e kase ngɛ Ngmami ɔ mi ɔ tsu ní oya nɔuu. (Kane Ní Tsumi 8:27-31, 35-38.) Mɛni lɛ wo lɛ he wami? E ngɛ heii kaa e hɛ sa níhi nɛ e kase ngɛ Mawu Munyu ɔ mi ɔ. Benɛ e ngɛ zugba lɛ mi kɛ yaa e ma a mi ɔ, e ngɛ Yesaya womi ɔ eko kanee. Nɛ benɛ Filipo kɛ lɛ sɛɛ ní ɔ, nyumu ɔ bua jɔ níhi nɛ Yesu pee kɛ ha lɛ ɔ he. Se mɛni he je nɛ nyumu ɔ hia blɔ kɛ ya Yerusalem ɔ? Ejakaa e suɔ Yehowa. Kɛ wa pee kɛɛ kɛ le? E ya sɔmɔ Yehowa ngɛ Yerusalem. E ma nyɛ maa ba kaa nyumu nɛ ɔ je jami nɛ e ngɛ mi ɔ mi, nɛ e ya piɛɛ ma nɛ a jɔɔ a he nɔ kɛ ha anɔkuale Mawu ɔ mi bimɛ ɔmɛ a he. Akɛnɛ e suɔ Yehowa he je ɔ, e mwɔ e yi mi kpɔ kaa e maa pee nɔ́ kpa ko hu nɛ he hia wawɛɛ. E ha nɛ a baptisi lɛ, nɛ e ba pee Kristo kaselɔ.​—Mat. 28:19.

3. Mɛni ma nyɛ maa tsi nɔ ko nya ngɛ baptisimi he? (Hyɛ daka nɛ ji, “Mɛni Nɔmlɔ Nɛ I Ji Ngɛ Ye Tsui Mi?”)

³ Suɔmi nɛ o ngɛ kɛ ha Yehowa a ma nyɛ maa wo mo he wami nɛ o ha nɛ a baptisi mo. Se suɔmi nɔuu kɛ̃ ma nyɛ maa tsi o nya ngɛ enɛ ɔ peemi mi. Ngɛ mɛni blɔ nɔ? Mo ha nɛ waa hyɛ nɔ hyɛmi ní komɛ. Eko ɔ, o suɔ o weku li kɛ o huɛmɛ nɛ a sɔmɔ we Yehowa a wawɛɛ, nɛ lɔ ɔ he ɔ, o yeɔ tsui kaa ke o ha nɛ a baptisi mo ɔ, a maa nyɛ mo. (Mat. 10:37) Aloo eko ɔ, o ngɛ su yaya ko nɛ o le kaa Mawu sume, se e he wa ha mo kaa o ma kpa. (La 97:10) Loo eko ɔ, kɛ je o jokuɛwi a si tsuo ɔ, o ye gbijlɔ komɛ nɛ a kɛ lakpa jami ngɛ tsakpa. Eko ɔ, o kai ní komɛ nɛ o peeɔ ngɛ gbijlɔ nɛ ɔ yemi mi nɛ haa nɛ o bua jɔɔ. Lɔ ɔ he ɔ, eko ɔ, e he maa wa ha mo kaa o ma kpa gbijlɔhi nɛ Yehowa bua jɔɛ he ɔ yemi. (1 Kor. 10:20, 21) Enɛ ɔ he ɔ, sane bimi nɛ e sa nɛ o ha heto ji kaa, “Mɛni aloo mɛnɔ nɛ i suɔ wawɛɛ?”

NƆ NƐ E SA NƐ WAA SUƆ LƐ WAWƐƐ

4. Mɛni ji nɔ́ titli nɛ ma nyɛ maa wo mo he wami konɛ o ha nɛ a baptisi mo?

⁴ Eko ɔ, ní kpakpahi fuu ngɛ nɛ o bua jɔ he wawɛɛ. Kaa nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ, loko o kɛ Yehowa Odasefohi maa je Baiblo ɔ kasemi sisi ɔ, o ngɛ bumi nɛ mi kuɔ kɛ ha Baiblo ɔ. Nɛ eko ɔ, o ngɛ suɔmi kɛ ha Yesu. Amlɔ nɛ ɔ nɛ o ba le Yehowa Odasefohi ɔ, eko ɔ, o maa suɔ nɛ o kɛ mɛ nɛ bɔ. Se ní kpakpa nɛ ɔmɛ nɛ o suɔ ɔ pɛ be hae nɛ o ná suɔmi kaa o maa jɔɔ o he nɔ kɛ ha Yehowa nɛ a baptisi mo. Nɔ́ titli nɛ maa wo mo he wami nɛ o ha nɛ a baptisi mo ji suɔmi nɛ o ma ná kɛ ha Yehowa nitsɛ. Ke o suɔ Yehowa wawɛɛ pe nɔ́ fɛɛ nɔ́ ko ɔ, o be hae nɛ nɔ́ ko loo nɔ ko nɛ tsi o nya nɛ o ko sɔmɔ lɛ. Suɔmi nɛ o ma ná kɛ ha Yehowa a maa wo mo he wami nɛ o ma ha nɛ a baptisi mo. Jehanɛ hu ɔ, lɔ ɔ maa ye bua mo konɛ o ya nɔ nɛ o ye lɛ anɔkuale ngɛ o baptisimi se.

5. Mɛni sane bimihi nɛ wa ma susu a he ngɛ ní kasemi nɛ ɔ mi?

⁵ Yesu tsɔɔ wɔ kaa e sa nɛ waa suɔ Yehowa kɛ wa tsui tsuo, wa susuma tsuo, wa juɛmi tsuo kɛ wa he wami tsuo. (Maak. 12:30) Kɛ o maa pee kɛɛ kɛ ná suɔmi nɛ mi wa kɛ bumi nɛ mi kuɔ kɛ ha Yehowa? Ke wa susu suɔmi nɛ Yehowa ngɛ kɛ ha wɔ ɔ he ɔ, e maa ye bua wɔ nɛ wɔ hu waa suɔ lɛ. (1 Yoh. 4:19) Ke wa ná suɔmi nɛ mi wa kɛ ha Yehowa a, mɛni nɛ jamɛ a suɔmi ɔ maa wo wɔ he wami nɛ waa pee?b

6. Ngɛ Roma Bi 1:20 ɔ nya a, mɛni ji blɔ kake nɛ o ma nyɛ maa gu nɔ kɛ kase Yehowa he ní?

⁶ Moo kase Yehowa he ní kɛ gu níhi nɛ e bɔ ɔ a nɔ. (Kane Roma Bi 1:20; Kpoj. 4:11) Mo susu tsohi kɛ lohwehi nɛ Yehowa bɔ, kɛ bɔ nɛ lɔ ɔ jeɔ e nile ɔ kpo ha a he nɛ o hyɛ. Moo kase bɔ nɛ a bɔ o nɔmlɔ tso ɔ ha a he ní bɔɔ. (La 139:14) Nɛ o susu he wami kpetekpleenyɛ nɛ Mawu kɛ wo pu ɔ mi ɔ he. O hɛ ko je nɔ kaa pu ɔ ji dodoe ayɔ akpehi abɔ nɛ ngɛ ɔ a kpɛti kake pɛ.c (Yes. 40:26) Ke o susu níhi nɛ Yehowa bɔ ɔ a he ɔ, o ma ná bumi nɛ mi kuɔ kɛ ha lɛ. Se lemi nɛ wa maa le kaa Yehowa ngɛ he wami nitsɛ, nɛ e nile ɔ hu se be ɔ ji huɛ bɔmi nɛ maa hi waa kɛ lɛ wa kpɛti ɔ sisije pɛ. Ke o suɔ nɛ o ná suɔmi nɛ mi wa kɛ ha Yehowa a, lɛɛ e sa nɛ o le e he níhi fuu.

7. Bɔ nɛ pee nɛ suɔmi nɛ o ngɛ kɛ ha Yehowa a mi nɛ wa a, mɛni nɔ mi mami nɛ e sa kaa o ná?

⁷ E sa nɛ o ná nɔ mi mami kaa Yehowa susuɔ o he wawɛɛ. Anɛ e he wa ha mo kaa o ma he ye kaa hiɔwe kɛ zugba Bɔlɔ ɔ le mo nɛ e susuɔ o he lo? Ke jã a, lɛɛ mo kai kaa Yehowa “kɛ wa ti nɔ fɛɛ nɔ he kɛ we.” (Níts. 17:26-28) E “hlaa tsuihi tsuo a mi,” nɛ kaa bɔ nɛ David de Salomo ɔ, Yehowa wo mo si kaa, “ke o hla e se blɔ ɔ, e ma ha nɛ o na lɛ.” (1 Kron. 28:9, NW.) Ngɛ anɔkuale mi ɔ, nɔ́ nɛ Yehowa de ɔ he je nɛ o ngɛ Baiblo ɔ kasee amlɔ nɛ ɔ nɛ. E de ke: “I gbla mo kɛ ba ye ngɔ.” (Yer. 31:3, NW.) Ke o bua jɔ níhi nɛ Yehowa pee ha mo amlɔ nɛ ɔ he ɔ, suɔmi nɛ o ngɛ kɛ ha lɛ ɔ mi maa wa saminya.

8. Mɛni o ma nyɛ maa pee kɛ tsɔɔ kaa o suɔ Yehowa?

⁸ Blɔ kake nɛ o ma nyɛ maa gu nɔ kɛ tsɔɔ kaa o suɔ Yehowa ji kaa o kɛ lɛ maa sɛɛ ní kɛ gu sɔlemi nɔ. Ke o deɔ Mawu o nyagba amɛ, nɛ o naa lɛ si ngɛ níhi nɛ e peeɔ kɛ haa mo ɔ tsuo he ɔ, suɔmi nɛ o ngɛ kɛ ha lɛ ɔ mi maa wa. Nɛ ke o na kaa e haa o sɔlemihi a heto ɔ, huɛ bɔmi nɛ ngɛ o kɛ lɛ nyɛ kpɛti ɔ mi maa wa. (La 116:1) Nɛ o ma ná nɔ mi mami kaa e nu mo sisi. Se loko o ma nyɛ maa hɛ kɛ su Yehowa he ɔ, e sa nɛ o le nɔ́ he je nɛ e suɔ ní komɛ loo e sume ní komɛ, kɛ nɔ́ he je nɛ e peeɔ ní komɛ. Nɛ e sa nɛ o le nɔ́ nɛ e suɔ nɛ o pee hulɔ. Loko o maa le ní nɛ ɔmɛ tsuo ɔ, jã o kase e Munyu nɛ ji Baiblo ɔ.

9. Mɛni o ma nyɛ maa pee kɛ tsɔɔ kaa o bua jɔ Baiblo ɔ he?

⁹ O bua nɛ jɔ Mawu Munyu ɔ nɛ ji Baiblo ɔ he. Baiblo ɔ mi pɛ nɛ o maa na anɔkualehi nɛ kɔɔ Yehowa he, kɛ yi mi nɛ e to ngɛ o he ɔ ngɛ. Moo kane Baiblo ɔ daa ligbi, nɛ o dla o he kɛ ha o Baiblo mi ní kasemi ɔ, nɛ o kɛ níhi nɛ o ngɛ kasee ɔ nɛ tsu ní kɛ tsɔɔ kaa o bua jɔ he. (La 119:97, 99; Yoh. 17:17) Anɛ o to blɔ nya nɛ o kɛ kaneɔ Baiblo ɔ ngɛ o dɛ he lo? Anɛ o nyɛɛɔ jamɛ a blɔ nya tomi ɔ se bɔ nɛ pee nɛ o nyɛ nɛ o kane Baiblo ɔ daa ligbi lo?

10. Mɛni ji nɔ́ kake nɛ e sa kadimi ngɛ Baiblo ɔ he?

¹⁰ Nɔ́ ko nɛ e sa kadimi ngɛ Baiblo ɔ he ji kaa níhi nɛ e de ngɛ Yesu he ɔ ji níhi nɛ nihi na kɛ a hɛngmɛ. Baiblo ɔ pɛ ji womi nɛ tsɔɔ níhi nɛ Yesu pee kɛ ha mo ɔ pɛpɛɛpɛ. Ke o kase níhi nɛ Yesu de kɛ níhi nɛ e pee ɔ a he ní ɔ, e ma ha nɛ huɛ bɔmi nɛ ngɛ o kɛ lɛ nyɛ kpɛti ɔ mi maa wa.

11. Mɛni maa ye bua mo konɛ o ná suɔmi kɛ ha Yehowa?

¹¹ Moo suɔ Yesu, nɛ lɔ ɔ ma ha nɛ suɔmi nɛ o ngɛ kɛ ha Yehowa a mi maa wa. Mɛni he je? Ejakaa Yesu je e Tsɛ ɔ su ɔmɛ kpo pɛpɛɛpɛ. (Yoh. 14:9) Ke o ya nɔ nɛ o kase Yesu he ní ɔ, e ma ha nɛ o nu Yehowa sisi nɛ o bua maa jɔ níhi nɛ e pee ha mo ɔ he saminya. Mo susu bɔ nɛ Yesu mi mi sã lɛ ha ngɛ ohiatsɛmɛ, hiɔtsɛmɛ kɛ nihi nɛ a gbɔjɔ ɔ he nɛ o hyɛ. Jehanɛ hu ɔ, mo susu ga womi kpakpa nɛ Yesu kɛ ha mo kɛ bɔ nɛ o ná he se ha benɛ o kɛ tsu ní ɔ he nɛ o hyɛ.​—Mat. 5:1-11; 7:24-27.

12. Ke o kase Yesu he ní ɔ, mɛni nɛ lɔ ɔ maa ye bua mo nɛ o pee?

¹² Ke o susu Yesu afɔle sami ɔ nɛ́ kɛ gu lɔ ɔ nɔ ɔ, a ma nyɛ maa ngɔ wa he yayami ɔmɛ kɛ ke wɔ ɔ he saminya a, e ma ha nɛ suɔmi nɛ o ngɛ kɛ ha lɛ ɔ mi maa wa. (Mat. 20:28) Ke o ba ná le kaa Yesu je e suɔmi mi nɛ e gbo ha mo ɔ, e maa ye bua mo konɛ o kpa ní yayamihi nɛ o peeɔ ɔ, nɛ́ o kpa Yehowa pɛɛ nɛ e ngɔ o tɔmihi kɛ ke mo. (Níts. 3:19, 20; 1 Yoh. 1:9) Ke o ba suɔ Yesu kɛ Yehowa a, e ma ha nɛ o maa suɔ kaa o kɛ nihi nɛ mɛ hu a suɔ mɛ ɔ maa bɔ.

13. Mɛni nɛ Yehowa ha mo?

¹³ Moo suɔ nihi nɛ a suɔ Yehowa. Eko ɔ, o weku li nɛ a sɔmɔ we Yehowa kɛ nihi nɛ o kɛ mɛ bɔɔ be ko nɛ be ɔ be nɔ́ he je nɛ o suɔ nɛ o jɔɔ o he nɔ ha Yehowa a sisi nue. Eko ɔ, a maa te si kɛ wo mo po. Se Yehowa maa gu nyɛmimɛ nyumuhi kɛ yihi nɛ a ngɛ asafo ɔ mi ɔ nɔ kɛ ye bua mo. Ke o ya nɔ nɛ o kɛ nyɛmimɛ nɛ ɔmɛ bɔ ɔ, o ma ná suɔmi kɛ yemi kɛ buami nɛ o hia a. (Maak. 10:29, 30; Heb. 10:24, 25) Bɔɔbɔɔbɔɔ ɔ, eko ɔ, o weku li ɔmɛ ma ba piɛɛ o he kɛ sɔmɔ Yehowa nɛ a maa pee e suɔmi nya ní.​—1 Pet. 2:12.

14. Kaa bɔ nɛ a tsɔɔ ngɛ 1 Yohane 5:3 ɔ, mɛni nɛ o ba le ngɛ Yehowa sisi tomi mlaahi a he?

¹⁴ O bua nɛ jɔ Yehowa sisi tomi mlaahi a he nɛ o kɛ tsu ní. Loko o ba le Yehowa a, eko ɔ, mo nitsɛ o mwɔ o yi mi kpɔ ngɛ nɔ́ nɛ da kɛ nɔ́ nɛ dɛ he. Se amlɔ nɛ ɔ, o ba na kaa Yehowa sisi tomi mlaa amɛ da pe o nɔ́ ɔ. (La 1:1-3; kane 1 Yohane 5:3.) Mo susu ga womi nɛ Baiblo ɔ kɛ ha hunomɛ, yigbayihi, fɔli kɛ bimɛ ɔ he nɛ o hyɛ. (Efe. 5:22–6:4) Anɛ bua jɔmi ba o weku ɔ mi akɛnɛ o kɛ jamɛ a ga womi ɔ tsu ní ɔ lo? Anɛ o si himi pee kpakpa akɛnɛ o kɛ ga womi nɛ Yehowa kɛ ha ngɛ huɛ kpakpa nɛ nɔ ko maa hla a he ɔ tsu ní ɔ lo? O ngɛ bua jɔmi ngɛ o si himi mi lo? (Abɛ 13:20; 1 Kor. 15:33) Eko ɔ, o ma ha sane bimi nɛ ɔmɛ a heto ke ee.

15. Ke o suɔ nɛ o le bɔ nɛ o kɛ Baiblo sisi tomi mlaahi ma tsu ní ha a, mɛni o ma nyɛ maa pee?

¹⁵ Be komɛ ɔ, e he ma nyɛ maa wa ha mo kaa o maa le bɔ nɛ o kɛ Baiblo sisi tomi mlaahi nɛ o ngɛ kasee ɔ ma tsu ní ha. Lɔ ɔ he je nɛ Yehowa asafo ɔ pee Baiblo kasemi níhi nɛ maa ye bua mo nɛ o yɔse níhi nɛ a da kɛ níhi nɛ a dɛ ɔ nɛ. (Heb. 5:13, 14) Ke o kase Baiblo kasemi ní nɛ ɔmɛ ɔ, e maa ye bua mo nɛ o na bɔ nɛ o kɛ níhi nɛ o ngɛ kasee ɔ ma tsu ní ha, nɛ eko ɔ, kɛ gu lɔ ɔ nɔ ɔ, o maa suɔ kaa o kɛ Yehowa asafo ɔ nɛ bɔ.

16. Mɛni blɔ nɔ nɛ Yehowa to e we bi a he blɔ nya ngɛ?

¹⁶ Moo suɔ Yehowa asafo ɔ nɛ o fĩ se. Yehowa bua e we bi a nya kɛ wo asafohi a mi, nɛ e Bi Yesu ji yi kɛ ha asafo nɛ ɔmɛ tsuo. (Efe. 1:22; 5:23) Yesu hla kuu nyafii ko nɛ ji nyumuhi nɛ a pɔ mɛ nu kaa a nyɛɛ hɛ mi kɛ to ní tsumi nɛ e suɔ kaa e we bi nɛ a tsu mwɔnɛ ɔ he blɔ nya. Yesu tsɛ nyumu nɛ ɔmɛ ke “tsɔlɔ anɔkualetsɛ kɛ ní lelɔ.” A ní tsumi ji kaa a maa ye bua mo nɛ o hɛ kɛ su Mawu he, nɛ́ a po huɛ bɔmi nɛ ngɛ o kɛ Mawu nyɛ kpɛti ɔ he piɛ. (Mat. 24:45-47) Blɔ kake nɛ tsɔlɔ anɔkualetsɛ ɔ guɔ nɔ kɛ yeɔ bua mo ji kaa e hyɛɛ konɛ a hla nyumuhi nɛ a sa ngɛ asafo ɔmɛ a mi kaa asafo mi nikɔtɔmahi nɛ a kɛ blɔ tsɔɔmihi nɛ ha mo. (Yes. 32:1, 2; Heb. 13:17; 1 Pet. 5:2, 3) Asafo mi nikɔtɔma nɛ ɔmɛ suɔ kaa a kɛ a he ma ha nɛ a ye bua mo, a wo o bua, nɛ́ a hyɛ konɛ o hɛ kɛ su Yehowa he haa. Níhi nɛ a he hia nɛ a ma nyɛ maa pee ha mo ɔ eko ji kaa a maa ye bua mo konɛ o tsɔɔ ni kpahi Yehowa he ní.​—Efe. 4:11-13.

17. Ngɛ Roma Bi 10:10, 13, 14 ɔ nya a, mɛni he je nɛ waa kɛ ni kpahi sɛɛɔ Yehowa he ní ɔ?

¹⁷ Moo ye bua ni kpahi nɛ a suɔ Yehowa. Yesu de e se nyɛɛli ɔmɛ kaa a tsɔɔ ni kpahi Yehowa he ní. (Mat. 28:19, 20) Wa ma nyɛ ma tsu ní tsumi nɛ ɔ, ejakaa e ji fami nɛ a kɛ ha wɔ. Se ke suɔmi nɛ o ngɛ kɛ ha Yehowa a mi ngɛ wae ɔ, o nuɔ he kaa bɔ nɛ bɔfo Petro kɛ bɔfo Yohane nu he ɔ. A de ke: “Wa be nyɛe ma kpa níhi nɛ wa na kɛ níhi nɛ wa nu ɔ he munyu tumi.” (Níts. 4:20) Ke wa nyɛ nɛ wa ye bua nɔ ko nɛ e ba suɔ Yehowa a, wa bua maa jɔ wawɛɛ. Hyɛ bɔ nɛ Filipo bua jɔ ha benɛ e ye bua Etiopia nyumu ɔ nɛ e kase anɔkualehi nɛ ngɛ Baiblo ɔ mi, nɛ́ e ha nɛ a baptisi lɛ ɔ! Ke o kase Filipo nɔ hyɛmi nɔ́ ɔ, nɛ o bu fami nɛ Yesu fã wɔ ke waa fiɛɛ ɔ tue ɔ, lɔ ɔ maa tsɔɔ kaa o suɔ nɛ o pee Yehowa Odasefo ɔmɛ a kpɛti nɔ kake. (Kane Roma Bi 10:10, 13, 14.) Kɛkɛ ɔ, eko ɔ, mo hu o ma bi sane nɛ Etiopia nyumu ɔ bi ɔ eko. E bi ke: “Mɛni tsiɔ ye baptisimi nya?”​—Níts. 8:36.

18. Mɛni he wa ma susu ngɛ ní kasemi nɛ nyɛɛ se ɔ mi?

¹⁸ Baptisimi nɛ o ma ha nɛ a baptisi mo ɔ ji yi mi kpɔ mwɔmi ko nɛ e he hia wawɛɛ ngɛ o si himi mi. Akɛnɛ baptisimi ji nɔ́ ko nɛ he hia wawɛɛ he je ɔ, e sa nɛ o susu nɔ́ nɛ e tsɔɔ ɔ he saminya. Mɛni nɛ e sa nɛ o le ngɛ baptisimi he? Mɛni e sa kaa o pee loko a baptisi mo, nɛ mɛni e sa kaa o pee ngɛ o baptisimi se? A ma ha sane bimi nɛ ɔmɛ a heto ngɛ ní kasemi nɛ nyɛɛ se ɔ mi.