Do bubu enunana ci yí nyi agbe nu

1. Mi yí na agbe mìɔ?

YEHOWA “nyi Mawu . . . ci yí le agbe.” (Ʒeremi 10:10) Eyi wa mì, Eyi na agbe mì. Bibla nu mɔ: “Eo yí wa enuwo pleŋ. Enuwo pleŋ li yí wo wa wo toto Ao dro ji.” (Enyɔdasɛ 4:11) Ɛɛ, Yehowa ji mɔ mìanɔ agbe. Agbe nyi enunana vevi ci yí so gbɔ.​—Hlɛn Ehajiji Wema 36:9.

2. Lé mìawɛ yí agbe lɔ anyɔ nɔ mìɔ?

² Yehowa na mì enu ciwo yí mìʒan yí anɔ agbe, shigbe enuɖuɖu koɖo eshi nɛ. (Edɔwawawo 17:28) Gbesɔ wuɔ, éji mɔ mìwo le se vivi nɔ agbe lɔ. (Edɔwawawo 14:​15-17) Vɔ gbɔxwe agbe lɔ anyɔ nɔ mìɔ, mìɖo awa do Mawu sewo ji.​—Ezai 48:​17, 18.

LÉ MAWU KPƆNƆ AGBE LƆ DO

3. Nyi yí Yehowa wa hwecinu yí Kayɛn wu Abɛliɔ?

³ Bibla kpla mì mɔ mìwo gbe koɖo mɛbuwo tɔ xɔ afi nɔ Yehowa. Le kpɔwɛ mɛ, hwecinu yí Kayɛn ci yí nyi Adamu koɖo Ɛva vi, do domɛzi sugbɔ do nɔviɛ Abɛli nuɔ, Yehowa ɖo aɖaŋ ni mɔ yɛ le ɖu yi dɔmɛzi lɔ ji. Vɔ Kayɛn deɖo to o, édo dɔmɛzi keke yí “zoje nɔviɛ Abɛli ji, yí wui.” (Gɔnmɛjeje 4:​3-8) Yehowa dɔn to nɔ Kayɛn do Abɛli ci ewu ŋci. (Gɔnmɛjeje 4:​9-11) Eyi taɖo dɔmɛzidodo koɖo amɛxaxa nyi enubaɖa, ɖo woatɛnŋ ana yí mìawa tamɛsɛnnuwo. Mɛ ciwo yí wanɔ enu ŋtɔ́wo datɛnŋ akpɔ agbe mavɔ o. (Hlɛn 1 Ʒan 3:15.) Nɔ mìwo nu ajeŋ nɔ Yehowaɔ, mìɖo akpla lé mìalɔn amɛshiamɛ do.​—1 Ʒan 3:​11, 12.

4. Nyi yí ese ciwo yí Mawu do nɔ Izraɛliviwo domɛtɔ ɖeka kpla mì so enunana ci yí nyi agbe nuɔ?

⁴ Exwe kotokun nɛniɖe goduɔ, Yehowa dasɛ mɔ agbe nyi enu vevi nɔ ye, hwecinu yí esɔ Ese amɛwo lɔwo na Moizi. Ese lɔwo domɛtɔ ɖeka yí nyi: ‘Mídeɖo awu amɛ o.’ (2 Ese Wema 5:17) Nɔ mɛɖe ɖui koŋ yí wu amɛɔ, woawu yiŋtɔ hɛnnɛ.

5. Lé Mawu kpɔnɔ efukɔkɔ doɔ?

⁵ Lé Mawu kpɔnɔ efukɔkɔ doɔ? Ðevi ci yí le dɔmɛ gbe can nyi enu vevi nɔ Yehowa. Le ese ciwo yí Yehowa na Izaɛliviwo mɛɔ, énu mɔ nɔ mɛɖe wa nu vevi koɖo funɔ ɖe yí ɖeviɛ ku le dɔmɛ niɔ, woɖo awu amɛ lɔ. (Hlɛn Hunhun 21:​22, 23; Ehajiji Wema 127:3.) Ecɛ kpla mì mɔ efukɔkɔ nyi nuvɔn.​—Kpɔ enumɛɖeɖe bu 28 tɔ.

6, 7.  Lé mìadasɛ nɔ Yehowa do mɔ mìkpɔnɔ agbe mɔ yinyi enu veviɔ?

⁶ Lé mìadasɛ nɔ Yehowa do mɔ mìkpɔnɔ mìwo gbe koɖo mɛbuwo tɔ mɔ wonyi enu veviɔ? Mìdeɖo awa ŋɖekpokpui ci yí asɔ mìwo gbe alo mɛbuwo tɔ do afɔku mɛ o. Eyi taɖo mìdayɔ taba, shiga alo egbe vwin ɖe o, ɖo woado dɔ̀ mì alo woatɛnŋ awu mì.

⁷ Mawu yí na agbe koɖo mìwo ŋcilan mì, eyi taɖo ele mɔ mìazan wo shigbe lé eji do nɛ. Ele mɔ mìalé bu nɔ mìwo gbaza. Nɔ mìdewɛ ahan ɔ, mìavanyi amɛmakɔmakɔwo le ŋmɛ nɔ Mawu. (Rɔmatɔwo 6:19; 12:1; 2 Korɛntitɔwo 7:1) Mìdatɛnŋ asɛn Yehowa ci yí na agbe mì, nɔ mìdekpɔnɔ agbe mɔ yɛnyi nu vevi o. Nyɔnɔnwi enyi mɔ agbɔnnu sugbɔ gbɔxwe mìatashi adɛn vwinwo, vɔ Yehowa akpedo mì nu, nɔ mìdokɔ gbla yí trɔkɔ mìwo gbenɔnɔ, ɖo mìkpɔ mɔ agbe nyi enu xɔafi.

8. Nyi yí ele mɔ mìawa nɔ mìŋgbesɔ mìwo gbe alo mɛbuwo tɔ do afɔku mɛɔ?

⁸ Mìkpla mɔ agbe nyi enunana vevi ɖeka. Yehowa kando ji mɔ mìdawa enu ɖe ci yí asɔ mìwo gbe alo mɛbuwo tɔ do afɔku mɛ gbeɖe o. Mìdanasɛ ecɛ to lé mìkunɔ mìwo hun koɖo mìwo zokekewo do ji. Mìzenɔ nɔ munumumu ciwo mɛ yí wowanɔ tamɛsɛnnuwo le. (Ehajiji Wema 11:5) Mìte kpɔ yí wanɔ ci ji mìakpe nɔ enu ci yí ado afɔku amɛ ŋgbenɔ mìwo xomɛ o. Yehowa nu nɔ Izraɛliviwo mɔ: “Nɔ ècu xɔ yoyu ɖeɔ, èɖo amɛ enu do tomɛ ni trɔdo nɔ mɛɖe ŋgbejuin so ji, yí ao xwe aɖu ehun fɛn o.”​—2 Ese Wema 22:​8, nwt.

9. Lé ele mɔ mìawa nu do elanwo nu doɔ?

⁹ Lé mìwanɔ nu do elanwo nu can le veviɖe nɔ Yehowa. Éna emɔ mì mɔ mìwo le wu elanwo aɖu, asɔ wowo gbaza wa enudodowo alo mìatɛnŋ awu wo nɔ wosɔ mìwo gbe do afɔku mɛ. (Gɔnmɛjeje 3:21; 9:3; Hunhun 21:28) Vɔ mìdawa tamɛsɛnnu koɖo elanwo alo awu wo asɔ mu munu o.​—Elododo Wema 12:10.

DO BUBU KƆKƆƐNYINYI AGBE TƆ NU

10. Lé mìwɛ yí nya mɔ ehun le dumɛ nɔ agbeɔ?

¹⁰ Ehun nyi enu kɔkɔɛ nɔ Yehowa, ɖo éle dumɛ nɔ agbe. Ci yí Kayɛn wu Abɛli goduɔ, Yehowa nu ni mɔ: ‘Nɔvio hun le axwa dokɔ ɖaɖaŋ so nyigban mɛ.’ (Gɔnmɛjeje 4:10) Abɛli hun le dumɛ nɔ yi gbe. Yehowa dɔn to nɔ Kayɛn do Abɛli ku ŋci. Le eshiɖɔɖɔ lɔ godu le Nowe hwenuɔ, Yehowa gbedasɛ mɔ ehun le dumɛ nɔ agbe. Yehowa na emɔ Nowe koɖo yi xomu mɔ wo le ɖu lanwo. Énu mɔ: “Enuleagbu ciwo pleŋ yí hwannɔ anyi ŋɖuɖu nɔ mí. Ŋsɔ wo pleŋ na mí shigbe amawo hannɛ.” Vɔ ŋɖeka li ci Yehowa do se nɔ wo mɔ woŋgbeɖu o. Énu mɔ: “Vɔ mídaɖu elan koɖo agbe yi tɔ, ci yí nyi ehun o.”​—Gɔnmɛjeje 1:29; 9:​3, 4, nwt.

11. Ese ci Mawu do nɔ Izraɛliviwo kudo ehun nuɔ?

¹¹ Exwe 800 godu nɔ hwecinu yí Yehowa do se nɔ Nowe mɔ woŋgbeɖu hun ɔ, égbedo se nɔ yi jukɔn mɔ: “Nɔ Izraɛlivi ɖe alo mɛdruvi ɖe yi adegbe yí lé elan alo xevi ci woaɖuɔ, éɖo akɔ ehun lɔ do kɔ mɛ yí alɔ kɔ cuin.” Égbenu mɔ: “Mídeɖo aɖu . . . hun o.” (1 Ese Wema 17:​13, 14, nwt) Yehowa gbekpɔtɔ jikɔ mɔ ye jukɔn le kpɔnɔ ehun do enu kɔkɔɛ ji. Woatɛnŋ aɖu elan vɔ wodaɖu ehun lɔ o. Nɔ wowu elan yí aɖuɔ, ele mɔ woakɔ ehun lɔ do ekɔ mɛ.

12. Lé Kristotɔwo kpɔnɔ ehun doɔ?

¹² Exwe ɖewo le Yesu ku goduɔ, apostolowo koɖo hamɛmɛshinshin ciwo yí le Kristo hamɛ lɔ mɛ le Ʒeruzalɛmu do go, yí sɔ gbeta kudo akpaxwe ci yí le Ese ci wona Izraɛliviwo mɛ yí gbekan Kristotɔwo nu. (Hlɛn Edɔwawawo 15:​28, 29; 21:25.) Yehowa kpedo wo nu yí womɔŋje mɛ mɔ ehun gbekpɔtɔ nyi enu vevi nɔ ye, yí ele mɔ woakpɔɛ mɔ yɛnyi enu kɔkɔɛ. Kristotɔ ŋkɔtɔwo deɖunɔ hun, nunɔ hun alo ɖunɔ elan ci wodeso kɔ nɔ o. Nɔ wowa ahan ɔ, nuvɔn wakɔ wole shigbe vojuwo sɛnsɛn alo gbɔdɔndɔn masɔkoɖose hannɛ. So hwenɔnuɔ, Kristotɔ adodwiwo deɖunɔ ehun alo nunɔ hun o. Vɔ le egbɛmɛ ɖe? Yehowa gbekpɔtɔ jikɔ mɔ mìwo le kpɔ ehun mɔ yɛnyi enu kɔkɔɛ.

13. Nyi yí taɖo Kristotɔwo gbenɔ mɔ yewodado hun ɔ?

¹³ Ecɛ dasɛ hɛnnɛ mɔ Kristotɔwo dado hun a? Ɛɛ, ahan yɔ nɛ. Yehowa do se nɔ mì mɔ mìwoŋgbeɖu alo anu hun o. Sɔɛ mɔ doto ɖe do ese nɔ eo mɔ ŋgbenu aha o, àlɔn yí woadui nɔ eo to ekanwo mɛa? Gbeɖe! Ahanke yí ese ci Mawu do mɔ, mìwoŋgbeɖu hun alo anui o, dasɛ mɔ mìdado hun o.​—Kpɔ enumɛɖeɖe bu 29 tɔ.

14, 15. Nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ Kristotɔwo ado bubu agbe nu yí ase tonu nɔ Yehowaɔ?

¹⁴ Vɔ nɔ doto ɖe nu nɔ mì mɔ mìaku, nɔ wodedo ehun nɔ mì ɖe? Mɛ ɖekaɖeka ɖo asɔ gbeta yí awa do Mawu se ci yí kudo ehundodo nu ji alo agbe wawa do ji. Kristotɔwo donɔ bubu gangan Mawu nunana ci yí nyi agbe nu, mìjinɔ mɔ wo le zan edɔ̀damɔnu buwo nɔ mì nɔ mìaci agbe, vɔ mìdalɔn yí woado hun nɔ mì o.

¹⁵ Mìte kpɔ yí nɔnɔ lanmɛsɛn mɛ, vɔ ci yí agbe nyi enu vevi nɔ Mawuɔ, mìdelɔn wodonɔ hun nɔ mì o. Ele veviɖe mɔ mìaɖo to Yehowa wu mɔ, mìada le yi sewo ji koɖo susu mɔ mìaci agbe. Yesu nu mɔ: ‘Mɛ ci yí jijiɛ mɔ yeahwlɛn ye gbe gan ɔ, amɛ lɔ asɔ bu. Mɛ ci yí asɔ yi gbe bu do Enyɛ ŋciɔ, amɛ lɔ akpɔɛ.’ (Matie 16:25) Mìji mɔ mìase tonu nɔ Yehowa, ɖo mìluin. Énya enu ci yí nyɔ nɔ mì, yí mìkpɔnɔ agbe lɔ mɔ yɛnyi enu vevi koɖo enu kɔkɔɛ shigbe Yehowa hannɛ.​—Ebretɔwo 11:6.

16. Nyi yí taɖo Mawu sɛntɔwo senɔ tonu niɔ?

¹⁶ Mawu sɛntɔ egbejinɔtɔwo ɖui koŋ yí wanɔ do yi se ci yí kudo ehun nu ji. Wodeɖunɔ hun alo yí nuini o, yí wodelɔn wozannɔ ehun nɔ wo le edɔ̀damɔnuwo mɛ o.a Ele han gan, woalɔn yí woazan edɔ̀damɔnu buwo nɔ wo nɔ woaci agbe. Wokando ji mɔ, mɛ ci yí wa ehun koɖo agbe nya enu ci yí nyɔ nɔ yewo wu. Èkando ji mɔ Mawu nya enu ci yí nyɔ nɔ eo wua?

EMƆ ÐEKA KPAŊ CI JI YEHOWA NU MƆ WO LE ZAN EHUN LE

17. Emɔ kuɖeka kpaŋ ci ji yí Yehowa nu mɔ, Izraɛliviwo wo le zan hun leɔ?

¹⁷ Le Ese ci yí Mawu na Moizi mɛɔ, Yehowa nu nɔ Izraɛliviwo mɔ: “Agbe ŋcilan ɖeshiaɖe tɔ le yi hun mɛ, eyi taɖo ŋsɔ na mí nɔ míazin le vɔnsakpe lɔ ji, asɔ cucu agɔjeje so kɔ nɔ míwoɖekiwo, ɖo ehun yí cucunɔ agɔjeje so kɔ nɔ amɛ.” (1 Ese Wema 17:​11, nwt) Nɔ Izraɛliviwo wa nuvɔn ɔ, woatɛnŋ abiɔ Yehowa mɔ yi le sɔ ke yewo, nɔ wosɔ elanwo sa vɔn yí na avɔnsatɔ lɔ sɔ elan hun lɔ kɔ do vɔnsakpe lɔ ji le gbedoxɔ lɔ mɛ. Emɔ cɛ ɖekɛ kpaŋ ji yí Yehowa nu mɔ, Izraɛliviwo le zan ehun le.

18. Mɔnukpɔkpɔ ci Yesu vɔnsa lɔ hun ɖɛ nɔ mìɔ?

¹⁸ Hwecinu Yesu va nyigban jiɔ, ésɔ yi gbe alo yi hun na nɔ woasɔ mìwo nuvɔnwo ke mì, yí ecɛ va ɖɔli elanwo sɔsɔ sa vɔn. (Matie 20:28; Ebretɔwo 10:1) Agbe Yesu tɔ xɔ afi sugbɔ, eyi na ci Yehowa fuin so ku yi jeŋkwimɛ goduɔ, Yehowa atɛnŋ ana mɔnukpɔkpɔ agbetɔwo pleŋ nɔ woavanɔ agbe tɛgbɛɛ.​—Ʒan 3:16; Ebretɔwo 9:​11, 12; 1 Piɛ 1:​18, 19.

19. Nyi mìawa yí “amɛ́ so amɛwo pleŋ hun mɛɔ”?

¹⁹ Mìdo akpe sugbɔ nɔ Yehowa do enunana vevi ci yí nyi agbe ŋci! Mìgbeji mɔ mìana amɛwo anya mɔ, nɔ woɖo xɔse do Yesu nuɔ, woatɛnŋ anɔ agbe tɛgbɛɛ. Mìlɔn amɛwo, yí ji mɔ mìawa enu ci ji mìkpe yí akpla wo lé woawɛ akpɔ agbe. (Ezekiɛli 3:​17-21) Eyi taɖo shigbe apostolo Pɔlu hannɛɔ, mìatɛnŋ anu mɔ: “Ŋmɛ́ so amɛwo pleŋ hun mɛ, ɖo ŋdegbe Mawu dro lɔ keŋkeŋ nunu nɔ mí o.” (Edɔwawawo 20:​26, 27, nwt) Ɛɛ, nɔ mìxonɔ nuxu nɔ mɛbuwo so Yehowa koɖo lé agbe lɔ xɔ afi ni do nuɔ, mìadasɛ mɔ mìdonɔ bubu ehun koɖo agbe nu veviɖe.