Lé Yehowa Ðonɔ Mìwo Gbedodoɖawo Ŋci Do

1-2. Enyɔ ci mìatɛnŋ abiɔ mìwoɖekiwo se so mìwo gbedodoɖawo nuɔ?

ÈBIƆ eoɖeki se kpɔ mɔ, Yehowa ɖonɔ ye gbedoɖawo ŋci maa? Nɔ èbiɔ se ahan kpɔɔ, nya mɔ de eo ɖekɛ yɔ o. Nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu sugbɔ nu ahan le wowoɖekiwo mɛ kpɔ, vevitɔ hwenu wotokɔ cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo mɛ. Mìwo can, nɔ mìkpekɔ fun ɔ, etɛnŋ gbɔnnu nɔ mì mɔ mìakpɔ lé Yehowa ɖokɔ mìwo gbedodoɖawo ŋci do.

² Mìakpɔ enu ci yí taɖo mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa ɖonɔ yi sɛntɔwo gbedodoɖawo ŋci. (1 Ʒan 5:15) Mìagbekpɔ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse cɛwo: Nyi yí taɖo atɛnŋ awa nɔ mì gaɖewomɛ mɔ Yehowa deɖokɔ mìwo gbedodoɖawo ŋciɔ? Emɔ ciwo ji Yehowa tonɔ yí ɖonɔ mìwo gbedodoɖawo ŋci le egbɛ mɛɔ?

YEHOWA TƐNŊ ÐO MÌWO GBEDODOÐAWO ŊCI YÍ ATO AKPO NƆ LÉ MÌWO JIJIƐ DO

3. Nyi yí taɖo Yehowa ji mɔ mìwo le donɔ gbe ɖaɖa nɔ yeɔ?

³ Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo na kankandoji mì mɔ, Yehowa lɔn mì sugbɔ yí mìle veviɖe ni. (Agai 2:7; 1 Ʒan 4:10) Eyi taɖo emɔ mìwo le biɔ ye kpekpedonu le gbedodoɖa mɛ. (1 Piɛ 5:6, 7) Éji mɔ yeakpedo mì nu mìakpɔtɔ anyi xlɔ koɖo ye yí agbekpedo mì nu mìato cukaɖa ciwo mìdokɔ go mɛ nywiɖe.

4. Lé mìwɛ yí nya mɔ Yehowa ɖonɔ yi sɛntɔwo gbedodoɖawo ŋciɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁴ Lé Yehowa ɖo yi sɛntɔwo gbedodoɖawo ŋci do le Bibla mɛ yí mìhlɛnnɔ. Èɖo ŋwi kpɔwɛ ɖea? Efyɔ Davidi nyi ɖeka le wo mɛ. Édo go ketɔnɔ akoŋkawo le yi gbe pleŋ mɛ, yí blaŋblaŋ ɔ, ébiɔnɔ Yehowa kpekpedonu le gbedodoɖa mɛ. Gbeɖekaɔ, éfan kwi mɔ: “Tɔhonɔ se anyi kwifan. Ðoto anyi kwifan. Na ɖoŋci nɔ anyi kwifan. Dasɛ nɔ ŋ mɔ È nyɔ nyɔnɔnwitɔ yí le ekadodo mɛ.” (Eha. 143:1) Yehowa ɖo Davidi gbedoɖa ŋci yí xɔ ni. (1 Sam. 19:10, 18-20; 2 Sam. 5:17-25) Davidi atɛnŋ anu koɖo kankandoji mɔ: “Tɔhonɔ gogo amɛ ɖeka ɖeka ci yí byɔɛ alɔ̀du.” Mìwo can mìatɛnŋ aɖo kankandoji ŋtɔ́.—Eha. 145:18.

5. Gashiagamɛ yí Yehowa ɖo yi sɛntɔ ciwo yí ni le blema gbedoɖawo ŋci shigbe lé woji do nɛa? Na kpɔwɛ ɖeka. (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁵ Yehowa tɛnŋ ɖo mìwo gbedoɖawo ŋci yí ato akpo nɔ lé mìwo ji do. Eyi jɔ do apotru Pɔlu ji. Ébiɔ Mawu mɔ yi le ɖe ‘ŋja ɖeka ti le gbaza mɛ’ nɔ ye. Pɔlu do gbe ɖaɖa zetɔn so cukaɖa sɛnŋsɛnŋ cɛ lɔ nu. Yehowa ɖo yi gbedoɖa lɔwo ŋcia? Ɛɛ, vɔ denyi lé Pɔlu jijiɛ do yɔ o. Yehowa deɖe cukaɖa lɔ si o, vɔ éna ŋsɛn ci Pɔlu ʒan keŋ akpɔtɔ asinkɔ le egbejinɔnɔ mɛ.—2 Kor. 12:7-10.

6. Nyi yí taɖo atɛnŋ awa nɔ mì hweɖewonu mɔ Yehowa deɖokɔ mìwo gbedoɖawo ŋciɔ?

⁶ Ahanke hweɖewonuɔ, Yehowa atɛnŋ aɖo mìwo gbedoɖawo ŋci ato akpo nɔ lé mìwo ji do. Mìatɛnŋ akando ji mɔ, Yehowa nya emɔ ci ji ato akpedo mì nu yí anyɔ nywiɖe. Átɛnŋ awa “enu sugbɔ sugbɔ wu enu ɖekpokpwi ci mì a byɔ alo a drɔ kpɔ.” (Efe. 3:20) Eyi taɖo atɛnŋ aɖo mìwo gbedoɖawo ŋci do hwenu alo to emɔ ɖe ci ji mìdeɖoŋ do o.

7. Nyi yí atɛnŋ adɔ mìatrɔ enu ci nu mìdokɔ gbe ɖaɖa soɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.

⁷ Nɔ mìvanya edro Yehowa tɔ nywiɖeɔ, mìatɛnŋ atrɔ enu ci nu mìdodoɔ gbe ɖaɖa so. Mìakpɔ nɔviŋsu Martin Poetzinger kpɔwɛ. Ci eɖe nyɔnu dejinjin ɔ, wocui do Nazi funtrenamɛ gakpa mɛ. Kaka lɔɔ, ébiɔ Yehowa mɔ yi le kpedo ye nu nɔ yeato le efuntrenamɛ gakpa lɔ mɛ keŋ ale bu nɔ ye shiye yí agbetɔ kunuɖeɖedɔ lɔ ji. Kwɛshila ve vayi, vɔ dekpɔ ŋɖe ci yí dasɛ mɔ Yehowa akpedo nu ato le gakpa lɔ mɛ o. Eyi taɖo evado gbe ɖaɖa mɔ: “Yehowa, ŋɖe kuku dasɛ enu ci èji mɔ mawa nɔŋ.” Yi goduɔ, étɔ tamɛ bubu kpɔ so cukaɖa ciwo mɛ nɔvi buwo tokɔ le gakpa lɔ mɛ nu. Sugbɔtɔ le wo mɛ lokɔ nu kpɔ so wowo shiwo koɖo wowo viwo nu. Nɔviŋsu Poetzinger do gbe ɖaɖa yí nu mɔ: “Yehowa, akpe nɔ eo nɔ edɔ yoyu ci èɖo nɔŋ. Kpedo ŋnu mado ŋsɛn nɔviŋsu lɔwo.” Enu cɛ pɛɛ yí ewa le xwe amashiɖekɛ ciwo ewa le efuntrenamɛ gakpawo mɛ.

8. Enu vevi ci ele mɔ mìaɖonɔ ŋwi nɔ mìdokɔ gbe ɖaɖaɔ?

⁸ Mìɖo aɖonɔ ŋwi mɔ, susu ɖeka le Yehowa shi yí awɛ keke avamɛ do gamɛ ci eɖo ji. Susu lɔ yí nyi mɔ, áɖe cukaɖa ciwo yí dɔ amɛwo kpekɔ fun le egbɛ mɛ, shigbe jɔjɔmɛfɔkuwo, edɔ̀lele koɖo eku si keŋkeŋ. Áto yi Fyɔɖuxu lɔ ji yí awɛ yí enu cɛwo avamɛ. (Dan. 2:44; Enyɔ. 21:3, 4) Vɔ Yehowa tashi Satana yí ekpakɔ acɛ nɔ xexe lɔ keke asɔ na nɔ ga ŋtɔ́ mɛ.b (Ʒan 12:31; Enyɔ. 12:9) Nɔ Yehowa kpɔ agbetɔwo cukaɖawo pleŋ gbɔ kakayɛɔ, avale shigbe mɔ Satana wa ɖaŋ kplɔkɔ xexe lɔ nywiɖe hannɛ. Eyi taɖo ci mìɖo ado ʒinxo nɔ Yehowa awa do egbe ciwo eɖo ji can ɔ, dedasɛ mɔ etashi mì alɔmado o. Ecɛyɛɔ, mìakpɔ emɔ ciwo ji Yehowa tonɔ yí kpenɔdo mì nu.

EMƆ CIWO JI YEHOWA TONƆ YÍ ÐONƆ GBEDODOÐAWO ŊCI LE EGBƐ MƐ

9. Nɔ mìjkɔ asɔ gbetawo ɖe, lé Yehowa kpenɔdo mì nu doɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.

⁹ Énanɔ mì nunya. Yehowa ɖo gbe nɔ mì mɔ, yeana mì nunya ci mìʒan keŋ asɔ gbeta nywiwo. Mìʒan Mawu nunya vevitɔ nɔ mìjikɔ asɔ gbeta ciwo yí akpɔ ŋsɛn do mìwo gbe ji. Ðeka yí nyi mɔ, woasɔ gbeta mɔ woanɔ trɛn alo woale alɔ. (Ʒaki 1:5) Mìasɔ nɔvinyɔnu trɛnnɔ Maria kpɔwɛ.c Hwenu enyi gbeshiagbe mɔɖetɔɔ, édo go nɔviŋsu ɖeka. Énu mɔ: “Ci mìdokɔ ŋsɛn exlɔnyinyi ci yí le gblamɛ nɔ mìɔ, mìvagogokɔ mìwonɔnɔwo sɔwu. Ŋnya mɔ ŋɖo asɔ gbeta ɖeka. Ŋdo gbe ɖaɖa sugbɔ so nyɔ lɔ nu. Ŋʒan Yehowa mɔdasɛnamɛwo, vɔ ŋgbenya mɔ de Yehowa yí asɔ gbeta lɔ do nu nɔŋ o.” Édo jeshi mɔ, Yehowa ɖo ye gbedoɖawo ŋci yí na nunya ye. Lé ewɛ doɔ? Ci ewa numɛkuku le habɔbɔ lɔ wemawo mɛɔ, ékpɔ nyɔta ɖewo ciwo yí nyi ɖoŋci nɔ yi nyɔbiɔsewo. Égbeɖo to nɔlɔ nukplamu ci mɛ nunya le. Nukplamu lɔwo kpedo Maria nu yí eyi susu mɛ kpɔ nywiɖe. Yí le vɔvɔnuɔ, étɛnŋ kpe ji yí sɔ gbeta nywi.

10. Sɔgbe koɖo Filipitɔwo 4:13 ɖe, nyi Yehowa wanɔ yí sɔ kpenɔdo yi sɛntɔwo nuɔ? Na kpɔwɛ ɖeka. (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁰ Énanɔ ŋsɛn mì nɔ mìado ji. Shigbe lé Yehowa wɛ nɔ apotru Pɔlu nɛɔ, ána mì ŋsɛn ci mìʒan keŋ ado ji le mìwo cukaɖawo mɛ. (Hlɛn Filipitɔwo 4:13.) Kpɔ lé Yehowa kpedo nɔviŋsu Benjamin nu yí eto cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo mɛ ɖa. Benjamin zan ɖajɛvimɛ yitɔ pleŋ le bexujitɔwo kpamɛ le Afrique, yɛ koɖo dalɔ, nɔlɔ sɔ kpe nɔ nɔviɛ kpɛtɛwo pleŋ. Benjamin nu mɔ: “Ŋdonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa mamimami yí biɛni mɔ yi le kpedo ŋnu mawa enu ci yí nyɔ le ŋmɛ ni. Yehowa ɖo anyi gbedoɖawo ŋci yí naŋ fafa eji mɛ tɔ, égbenaŋ edɔngbegbe nɔ makpɔtɔ aɖekɔ kunu sɔ kpe nɔ wema ciwo yí ŋʒan yí akpɔtɔ anɔ nywiɖe le gbɔngbɔn mɛ.” Égbenu kpi mɔ: “Ci ŋhlɛn nu so enu ciwo mɛ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo to yí kpɔ lé Yehowa kpedo wo nu wodo ji doɔ, édo ŋsɛnŋ yí ŋji mɔ nyɛ can nakpɔtɔ anɔ gbeji ni.”

11-12. Lé Yehowa atɛnŋ azan mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo asɔ ɖo mìwo gbedoɖawo ŋci doɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹¹ Ézannɔ mìwo kpena xɔsetɔwo. Ezan ci yí doŋkɔ nɔ Yesu kuɔ, édo gbe ɖaɖa sɛnŋsɛnŋɖe. Éɖe kuku nɔ Yehowa mɔ, yɛŋgbena nɔ amɛwo akpɔ ye mɔ yenyi mɛ ci yí nunɔ enyɔ kpotu do Mawu nu keŋ ado hwɛ ye o. Yehowa dewa enu ci yí Yesu biɔ o, vɔ édɔ nɔviɛ mawudɔla ɖeka ɖaɖɛ yí evado ŋsɛn yi. (Luiki 22:42, 43) Yehowa atɛnŋ ato nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ɖe ji yí ayɔ mì alo avaji mì kpɔ keŋ ado ŋsɛn mì. Mìwo pleŋ atɛnŋ ajinɔ emɔ ciwo ji mìato yí anu “enyɔ nywi” nɔ mìwo kpena xɔsetɔwo.—Elo. 12:25, NWT.

¹² Mìakpɔ enu ci mɛ nɔvinyɔnu Miriam to. Kwɛshila ɖewo godu ci asuɔ kuɔ, éci axomɛ yiɖekɛ yí le ŋshishi koɖo enulolokpɔ mɛ. Éle avin fankɔ kpoŋ yí ʒan mɛ ci axo nuxu koɖo. Énu mɔ: “Ŋsɛn dele ŋnu nɔ matɛnŋ ayɔ mɛɖe o, eyi taɖo ŋdo gbe ɖaɖa nɔ Yehowa. Ci ŋkpɔtɔ le avin fankɔ yí le gbedoɖa wakɔɔ, anyi telefonu fan. Hamɛmɛshinshin ɖeka yɔ yí gbenyi mìwo xlɔ vevi.” Hamɛmɛshinshin cɛ koɖo ashiɛ fa akɔn nɔ Miriam. Ékando ji mɔ Yehowa yí to nɔviŋsu cɛ ji yí eyɔ ye.

13. Na kpɔwɛ ɖeka ci yí dasɛ mɔ Yehowa zannɔ mɛ ciwo yí desinni o yí sɔ ɖonɔ mìwo gbedoɖawo ŋci.

¹³ Átɛnŋ azan mɛ ciwo yí desinni o. (Elo. 21:1) Hweɖewonuɔ, Yehowa zannɔ mɛ ciwo yí desinni o yí asɔ kpedo yi sɛntɔwo nu. Le kpɔwɛ mɛ, ézan Efyɔ Atasɛsɛ yí ena gbe Nexemi nɔ ayi Ʒerusalɛmu keŋ atrɔyi cu eju lɔ. (Nex. 2:3-6) Egbɛ can ɔ, Yehowa atɛnŋ azan mɛ ciwo yí desinni o nɔ woakpedo mì nu le eʒan ɖe mɛ.

14. Lé nɔvinyɔnu Soo Hing kpɔwɛ lɔ do ŋsɛn eo doɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁴ Nɔvinyɔnu Soo Hing do jeshi mɔ Yehowa zan doto ɖeka yí sɔ kpedo ye nu. Susumɛdɔ̀ sugbɔ ɖekɔ fun nɔ eviɛ ŋsuvi. Ci eviɛ lɔ vaje afɔku gangan ɖekaɔ, nɔvinyɔnu Soo Hing koɖo asuɔ mi dɔmɛ yiyi keŋ akpedo nu. Eyi wovaɖo eho cukaɖawo. Soo Hing nu mɔ, yevale shigbe rɔba ci wovu keke yí eta hannɛ. Énu yi jimɛnyɔwo nɔ Yehowa yí biɛ mɔ yi le kpedo ye nu. Doto lɔ sɔ gbeta mɔ yeakpedo nɔvinyɔnu lɔ koɖo yi xomu nu. Eyi dɔ woxɔ kpekpedonu so fyɔha gbɔ yí wokpɔ xɔ ci woatɛnŋ ahaya. Le vɔvɔnuɔ, Soo Hing nu mɔ: “Mìkpɔ Yehowa lɔ̀ le mìwo cukaɖa lɔ mɛ. ‘Ésenɔ mìwo kwifanwo’ nyao.”—Eha. 65:2.

MÌƷAN XƆSE GBƆXWE AJI LÉ YEHOWA ÐO MÌWO GBEDOÐAWO ŊCI YÍ ALƆN DO JI

15. Nyi yí kpedo nɔvinyɔnu ɖeka nu yí evado jeshi mɔ Yehowa ɖo ye gbedoɖawo ŋciɔ?

¹⁵ Blaŋblaŋ ɔ, mìwo gbedoɖawo ɖoŋciwo dezenɔ gannaganna yí mìakpɔ o. Vɔ ɖoŋci ciwo yí mìkpɔnɔ nyi enu ci koŋ mìʒan keŋ akpɔtɔ anɔ gbeji nɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ. Eyi taɖo nɔ zanŋte keŋ adonɔ jeshi lé Yehowa ɖo ao gbedoɖawo ŋci do. Ewa nɔ nɔvinyɔnu ɖeka ci yí tɔ mɔ Yoko mɔ, Yehowa deɖonɔ ye gbedoɖawo ŋci o. Eyi taɖo nɔ ébiɔ ŋɖe Yehowa ɔ, éŋwlinɔ do wema mɛ ɖɛ. Le hwenu ɖewo godu ci evatrɔ yí kpɔkɔ enu ciwo yí eŋwlɛ ɖɛɔ, ékpɔɛ mɔ Yehowa ɖo ye gbedoɖa sugbɔtɔ ŋci yí yeŋlɔbe ŋtɔkpu can. Nɔ hwenuwo vayikɔɔ, ele mɔ mìanɔ te keŋ yí abu tamɛ kpɔ so lé Yehowa ɖokɔ mìwo gbedodoɖawo ŋci do.—Eha. 66:19, 20.

16. Lé mìatɛnŋ adasɛ do mɔ mìɖo xɔse nɔ mìdokɔ gbe ɖaɖaɔ? (Ebretɔwo 11:6)

¹⁶ De nɔ mìdokɔ gbe ɖaɖa ɖekɛ yí mìdanasɛ mɔ mìɖo xɔse o, mìgbedanasɛ mɔ mìɖo xɔse nɔ mìlɔn do lé Yehowa ɖo mìwo gbedodoɖawo ŋci nɔ égbeto emɔ ɖekpokpwi ji can. (Hlɛn Ebretɔwo 11:6.) Mìasɔ Mike koɖo ashiɛ Chrissy kpɔwɛ. Woɖo tajinu mɔ yewoawa dɔ le Betɛli. Mike nu mɔ: “Nyɛ koɖo ashinyɛ do alɔ wema mɛ zenɛniɖe yí do gbe ɖaɖa mɔ Yehowa le kpedo mì nu mìaɖo tajinu cɛ gbɔ, gan wodeyɔ mì kpɔ o.” Mike koɖo Chrissy kando ji mɔ Yehowa nya fini yewoawa dɔ ni le yí yianyɔ sɔwu. Wokpɔtɔ wakɔ ci ji wokpe, wowa gashiagamɛ mɔɖeɖedɔ lɔ le fini yí eŋɛnywidratɔwo desugbɔ le o, yí gbedo alɔ teokrasixɔwo cucu. Egbɛɔ, wowakɔ ekán lɔ mɛ hamɛwo jijikpɔdɔ lɔ. Mike nu mɔ: “De tɛgbɛɛ yí Yehowa ɖonɔ mìwo gbedoɖawo ŋci shigbe lé mìji do nɛ o, vɔ éɖonɔ wo ŋci yí ewunɔ lé mìjijiɛ do.”

17-18. Sɔ koɖo Ehajiji Wema 86:6, 7 ɖe, nyi ji mìatɛnŋ akandoɔ?

¹⁷ Hlɛn Ehajiji Wema 86:6, 7. Ehakpatɔ Davidi kando ji mɔ Yehowa senɔ ye gbedodoɖawo yí ɖonɔ wowo ŋci. Eɔ can, àtɛnŋ aɖo kandoji ŋtɔ́. Kpɔwɛ ciwo nu mìxo nuxu so le nyɔta cɛ mɛ dɔ mìkando ji mɔ, Yehowa atɛnŋ ana mìwo can ŋɖɛnyanya koɖo ŋsɛn ci mìʒan keŋ ado ji le cukaɖawo mɛ. Átɛnŋ azan mìwo nɔviwo alo mɛ ciwo yí desinkɔ hɔɖo o asɔ kpedo mì nu.

¹⁸ Ci yí denyi gashiagamɛ yí Yehowa aɖo mìwo gbedodoɖawo ŋci shigbe lé mìwo jijiɛ do nɛ can ɔ, mìnya mɔ, áɖo wo ŋci. Ána mì enu ci pɛɛ mìʒan le hwenu nywitɔ ji. Kpɔtɔ adonɔ gbe ɖaɖa yí aɖo xɔse mɔ Yehowa aɖo wowo ŋci, kando ji mɔ yiale bu nɔ ye le kakacɛ mɛ yí le xexe yoyu ci yí gbɔgbɔ mɛɔ, yiana “enu ci yí ʒan enu lagbu ɖeka ɖeka.”—Eha. 145:16.