Mílɔn míwonɔnɔwo veviɖe

1. Ese vevi ci yí Yesu na yi nukplaviwoɔ? (Kpɔ foto ci yí le akpa lɔ ji.)

LE EZAN ci yí doŋkɔ nɔ Yesu ku mɛɔ, éna ese vevi ɖeka yi nukplaviwo. Énu nɔ wo mɔ: “Shigbe lé ŋlɔn mí nɛɔ, míwo can mílɔn míwonɔnɔwo.” Égbenu kpi mɔ: “Ecɛ yí amɛwo pleŋ akpɔ anya mɔ mínyi anyi nukplaviwo, nɔ lɔnlɔn le mí mɛ.”​—Ʒan 13:34, 35, NWT.

2. Nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ mìalɔn mìwonɔnɔwoɔ?

² Yesu nu mɔ, nɔ ye nukplaviwo lɔn wowonɔnɔwo shigbe lé yelɔn wo do nɛɔ, amɛwo anya mɔ ye nukplavi adodwi yí wonyi. Exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔwo wa do ese cɛ ji, ahanke egbele le egbɛmɛ nɛ. Eyi taɖo nɔ egbɔnkɔnu can ɔ, mìɖui gligaan yí lɔnnɔ mìwonɔnɔwo!

3. Nyi mìakpla le nyɔta cɛ mɛɔ?

³ Ci mìnyi nuvɔnmɛwoɔ, egbɔnnɔnu mɔ mìalɔn mìwonɔnɔwo veviɖe. Vɔ mìɖo aje agbla asran Kristo. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ lé lɔnlɔn akpedo mì nu mìawanɔ fafa yí mìdatranɔ amɛ mɛ o, mìagbexɔnɔ mìwonɔnɔwo mɛdru. Nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo kpɔtɔ lɔnkɔ wowonɔnɔwo nɔ cukaɖawo li can. Eyi taɖo nɔ èkplakɔ nyɔta cɛɔ, biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Nyi natɛnŋ akpla so nɔvi cɛwo gbɔɔ?’

NYI MƐ CI YÍ WANƆ FAFA

4. Sɔ koɖo Matie 5:23, 24 ɖe, nyi yí taɖo mìɖo awa fafa nɔ cukaɖa va mìwo koɖo nɔvi ɖe gblamɛɔ?

⁴ Yesu kpla mì enu ci yí taɖo ele veviɖe mɔ mìawa fafa nɔ cukaɖa va mìwo koɖo nɔvi ɖe gblamɛ. (Hlɛn Matie 5:23, 24.) Étɛ gbe do ji mɔ, gbɔxwe mìwo nu akpe nɔ Mawuɔ, mìɖo ana ɖekawawa anɔ mì mɛ. Yehowa kpɔnɔ jijɔ nɔ mìwa ci ji mìkpe nɔ fafa anɔ mì mɛ. Vɔ nɔ mìlé amɛwo do xomɛ yí gbe mɔ mìdawa fafaɔ, mìwo sɛnsɛn dajɔ ji ni gbeɖe o.​—1 Ʒan 4:20.

5. Nyi yí na fafawawa gbɔnnu nɔ nɔviŋsu ɖekaɔ?

⁵ Fafawawa depo ashi o. Nyi yí taɖoɔ? Kpɔ enu ci yí jɔ do nɔviŋsu Markb ji ɖa. Ci nɔviŋsu ɖeka gbali yí nu enyɔ dɔndɔnwo so nu nɔ nɔvi buwo le hamɛ lɔ mɛɔ, dɔmɛ vi sugbɔ. Lé Mark wa nu doɔ? Énu mɔ: “Dɔmɛzi waŋ keke ŋxo nuxu ni baŋbaŋ.” Vɔ lé Mark wa nu do vave yiŋtɔ nu yí etekpɔ mɔ yeaɖe kuku nɔ nɔvi lɔ yí awa fafa koɖi. Vɔ nɔvi lɔ deji mɔ yeawa fafa koɖo Mark o. Doŋkɔɔ, Mark nu mɔ: ‘Ci amɛ lɔ gbe ɖe, lé nawɛ awa fafa koɖiɔ?’ Eyi ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔ ɖeka do ŋsɛn Mark mɔ yiŋgbena na ta o. Nyi yí Mark waɔ?

6. (a) Lé Mark ɖui gligaan mɔ yeawa fafa doɔ? (b) Lé Mark wa do Kolosetɔwo 3:13, 14 ji doɔ?

⁶ Ci Mark vaglo enyɔ lɔ kpɔɔ, ékpɔ mɔ amɛɖekisɔsɔhwe hwedo ye yí yegbekpɔɛni mɔ yenya ŋɖɛ wu mɛkpɛtɛwo. Eyi edo jeshi mɔ yeɖo atrɔ. (Kol. 3:8, 9, 12) Égbetrɔyi nɔvi lɔ gbɔ yí nu ni mɔ yeje agɔ. Le yi goduɔ, éŋwlɛn enu ɖaɖɛ yí ɖe kuku ni mɔ, yeji mɔ yewoagbetrɔ exlɔwo. Mark gbesɔ ŋɖewo ciwo yí ajɔ ji nɔ nɔvi lɔ ɖaɖɛ. Esadɔnu mɔ nɔvi lɔ kpɔtɔ gbekɔ mɔ yedasɔ ki o. Gan Mark dena ta o, éɖui gligaan mɔ yeawa do Yesu se ci yí mɔ mìwo le lɔn mìwo nɔviwo yí asɔ enu ke amɛ ji. (Hlɛn Kolosetɔwo 3:13, 14.) Nɔ amɛwo delɔn mɔ yewoawa fafa koɖo mì can ɔ, lɔnlɔn adodwi lɔ ɖo acucu mì mìasɔ enu ke wo yí adonɔ gbe ɖaɖa nɔ fafa agbeva mì mɛ.​—Mt. 18:21, 22; Gal. 6:9.

7. (a) Nyi Yesu mɔ mìwo le waɔ? (b) Nɔnɔmɛ sɛnŋ ci yí nɔvinyɔnu ɖeka do goɔ?

⁷ Yesu mɔ mìwo le wa nu do amɛwo nu shigbe lé mìji mɔ woawa nu do mì nu nɛ. Égbenu kpi mɔ denyi mɛ ciwo yí lɔn mì ɖekɛ mìalɔn o. (Luiki 6:31-33) Nɔ mɛɖe zezeɛ nɔ eo le hamɛ lɔ mɛ yí gbe mɔ yedado gbe nɔ eo ɖe, lé àwa nu doɔ? Dejɔnɔ kabakaba o, gan eyi jɔ do nɔvinyɔnu Lara ji. Émɔ: “Nɔvinyɔnu lɔ zenɔ nɔŋ kpoŋ, kpɔ ŋdenya enu ci ŋwa di o. Ecɛ na ŋbunɔ tamɛ kpɔ sugbɔ yí bɔbɔwo yiyi degbedronɔŋ o.” Doŋkɔɔ, Lara nu le yiɖeki mɛ mɔ: ‘Ŋwa ŋɖe di ba. Can hɛnnɛ, amɛshiamɛ nya le hamɛ lɔ mɛ mɔ ahan ejɔ nɛ.’

8. Lé Lara wa fafa doɔ, yí nyi mìatɛnŋ akpla so yi kpɔwɛ mɛɔ?

⁸ Lara je agbla mɔ yeawa fafa. Édo gbe ɖaɖa nɔ Yehowa yí sɔ gbeta mɔ yeayi kpɔ nɔvinyɔnu lɔ. Wokpɔ enyɔ lɔ gbɔ yí kpla ashi ekɔ nɔ wowonɔnɔwo keŋ wa fafa. Ele shigbe mɔ enyɔ lɔ vɔ nɛ. Lara nu mɔ: “Vɔ ci ewa siinɖeɔ, nɔvi lɔ gbetɔ edɔ̀ lɔ wuwu koɖoŋ ke. Ena ŋgbɔjɔ sugbɔ.” Doŋkɔɔ, Lara kpɔ mɔ nɔ nɔvi lɔ trɔ adɛn gbɔxwe yeavoŋ. Vɔ Lara vado jeshi mɔ enunywi ci yeɖo awa yí nyi mɔ, yeakpɔtɔ awanɔ nu do nɔvi lɔ nu koɖo lɔnlɔn yí alɔn faa “a sɔ agɔjeje” ki. (Efe. 4:32–5:2) Lara ɖo ŋwi mɔ lɔnlɔn adodwi lɔ “dé bunɔtamɛ kpɔ so enuvwin nu o. É sɔ enuwo pleŋ kenɔ amɛ. É kannɔ do enuwo pleŋ ji. É kpɔnɔ emɔ nɔ enuwo pleŋ. É donɔ ji le enuwo pleŋ mɛ.” (1 Kor. 13:5, 7) Lara tashi enyɔ lɔ yí vo le yiɖeki mɛ. Le yiyimɛɔ, fafa va wo mɛ yí wogbenyi exlɔ. Nɔ ènyi mɛ ci yí wanɔ fafa yí gbelɔnnɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwoɔ, àtɛnŋ akando ji mɔ “lɔnlɔn koɖo vovo Mawutɔ a nɔ̀ anyinɔnɔ koɖo mí.”​—2 Kor. 13:11.

ŊGBETRANƆ AMƐ MƐ O

9. Sɔ koɖo Edɔwawawo 10:34, 35 ɖe, nyi yí taɖo mìdeɖo atra amɛ mɛɔ?

⁹ Yehowa detranɔ amɛ mɛ o. (Hlɛn Edɔwawawo 10:34, 35.) Mìadasɛ mɔ mìnyi eviɛwo, nɔ mìdetranɔ amɛ mɛ o. Mìwanɔ do ese ci yí mɔ mìwo le lɔn mìwo kpena shigbe mìwoŋtɔwo nɛ ji yí gbena fafa nɔnɔ hamɛ lɔ mɛ.​—Rɔm. 12:9, 10; Ʒaki 2:8, 9.

10-11. Lé nɔvinyɔnu ɖeka vaɖu susu masɔgbewo ji doɔ?

¹⁰ Vovototomadoamɛmɛ tɛnŋ gbɔnnɔnu nɔ mɛɖewo. Mìaxo nuxu so enu ci yí jɔ do nɔvinyɔnu Ruth ji. Ci ele cugbejɛvi mɛɔ, eju ɖeka mɛ tɔ dewa nu do nu nywiɖe o. Lé ecɛ kpɔ ŋsɛn do ji doɔ? Ruth nu mɔ: “Eju lɔ nu vɔnɔ nɔŋ koŋ. Ŋkpɔɛ mɔ mɛ ciwo pleŋ yí so eju lɔ mɛ le shigbe mɔ mɛ ŋtɔ́ hannɛ, nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo can le mɛ.” Lé Ruth vaɖu susu dɔndɔn lɔwo ji doɔ?

¹¹ Ruth vakpɔɛ mɔ, yeɖo aje agbla sugbɔ yí aɖu susu masɔgbe lɔwo ji. Éhlɛn enu so eju lɔ mɛ nyɔwo nu le Exwewema mɛ. Eyi enu mɔ: “Ŋtekpɔ yí tɔ susu nywi ɖoɖo do eju lɔ mɛ tɔwo nu. Ŋvado jeshi mɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí le eju lɔ mɛ sɛnkɔ Yehowa koɖo ezolelanmɛ. Ŋmɔŋje mɛ gbawlɛ mɔ, wowo can le mìwo nɔviwo habɔbɔ ci yí le xexeɛ mɛ pleŋ mɛ.” Viviviɔ, Ruth vakpɔɛ mɔ yeɖo alɔn nɔvi lɔwo. Édre mɛ mɔ: “Nɔ ŋdo go eju lɔ mɛ nɔviwo duuɔ, ŋtenɔkpɔ veviɖe mɔ nanyi xlɔ koɖo wo. Ŋxonɔ nuxu koɖo wo yí vajeshi wo ɖɛ doji.” Nyi yí to so mɛɔ? Ruth nu mɔ: “Le yiyimɛɔ, susu masɔgbe lɔwo bu.”

12. Cukaɖa ci yí nɔvinyɔnu Sarah do goɔ?

¹² Mɛɖewo tranɔ amɛ mɛ le manyamanya mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, nɔvinyɔnu Sarah kpɔɛ mɔ yedetranɔ amɛ mɛ o, ɖo denyi gbaza ci yí le mɛɖe shi, eho nɛni yí le shi alo agbanleamɛji ci eɖo le habɔbɔ lɔ mɛ yí yekpɔ yí sɔ wanɔ nu do nu o. Ele ahan gan, énu mɔ: “Ŋvado jeshi mɔ ŋtranɔ amɛ mɛ.” Nyi yí taɖo enu ahan ɔ? Sarah yi suklu yí se wema nywiɖe, eyi taɖo mɛ ciwo yí se wema shigbe yɛ nɛ yí edonɔ ha koɖo. Gbeɖekaɔ, énu nɔ yi xlɔ ɖeka mɔ: “Anyi kpena xɔsetɔ ciwo yí yi suklu yí se wema nywiɖe yí ŋdonɔ ha koɖo. Ŋdedonɔ ha koɖo aguduwiwo o.” Eze petii mɔ, Sarah ɖo atrɔ susu. Léɔ?

13. Nyi mìatɛnŋ akpla so lé Sarah trɔ yi susu do mɛɔ?

¹³ Ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔ ɖeka kpedo Sarah nu yí ebu tamɛ kpɔ so nɔnɔmɛ lɔ nu. Sarah nu mɔ: “Ékanfuŋ mɔ nyɛŋsumɔkɔ le egbejinɔnɔ mɛ, ɖonɔ enyɔ ŋci nywiɖe yí gbejeshi Ŋwlɛnŋwlɛn lɔwo. Vɔ éɖe mɛ nɔŋ mɔ nɔ enunyanya sukɔgbɔ dojiɔ, mìɖo ana nɔnɔmɛ nywiwo shigbe amɛɖekisɔsɔhwe, enuwawa le dredrenu koɖo ŋshishikunamɛ anyɔkɔ doji.” Sarah wa do enyɔ ci ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔ lɔ nu ni ji. Énu mɔ: “Ŋdo jeshi mɔ enu ci yí le veviɖe yí nyi mɔ, mìawanɔ xomɛvu yí alɔnnɔ amɛwo.” Ecɛ na evatɔ enu wawa do nɔviwo nu nywiɖe. Émɔ: “Nɔnɔmɛ ciwo yí na amɛwo nu jɔnɔ ji nɔ Yehowa yí ŋtekpɔ yí jinɔ le wo nu.” Vɔ mìwo ɖe, lé mìawa nu doɔ? Nɔ mìyi suklu sugbɔ can ɔ, mìdakpɔnɔ mìwoɖekiwo mɔ mìgangan wu mɛkpɛtɛwo gbeɖe o! Nɔ ‘mìlɔnnɔ mìwo nɔviwo’ habɔbɔ lɔ veviɖeɔ, mìdatranɔ amɛ mɛ o.​—1 Piɛ 2:17.

XƆNƆ AMƐWO MƐDRU

14. Shigbe lé Ebretɔwo 13:16 nui nɛ ɖe, lé ewanɔ nɔ Yehowa nɔ mìxɔ amɛwo mɛdruɔ?

¹⁴ Nɔ woxɔ amɛwo mɛdruɔ, ekpenɔ nɔ Yehowa sugbɔ. (Hlɛn Ebretɔwo 13:16.) Akpaxwe ŋtɔ́ le veviɖe ni le mìwo sɛnsɛn mɛ, vevitɔ nɔ mìkpekɔdo wamɛnɔwo nu. (Ʒaki 1:27; 2:14-17) Eyi taɖo Ŋwlɛnŋwlɛn lɔwo do ŋsɛn mì mɔ mìwo le xɔnɔ amɛwo “shigbe amɛdruwo ɛnɛ.” (Rɔm. 12:13) Nɔ mìxɔnɔ amɛwo mɛdruɔ, mìdadasɛ mɔ mìbukɔ wowo tɔ kpɔ, mìlɔn wo yí ji mɔ mìanyi wowo xlɔ. Ejɔnɔ ji nɔ Yehowa nɔ mìyɔ amɛwo yí wova ɖu nu koɖo mì alo nɔ mìzan mìwo gamɛ yí nɔ ju koɖo wo. (1 Piɛ 4:8-10) Vɔ ŋɖewo tɛnŋ na yí agbɔnnu nɔ mì mɔ, mìaxɔ amɛwo mɛdru.

15-16. (a) Nyi yí taɖo egbɔnnɔnu nɔ mɛɖewo mɔ woaxɔ amɛwo mɛdruɔ? (b) Nyi yí kpedo Edit nu yí evatɔ amɛwo xɔxɔ mɛdruɔ?

¹⁵ Nɔnɔmɛ ci mɛ mìle tɛnŋ wɛ mɔ mìaxɔ amɛwo mɛdru agbɔnnu. Mìasɔ nɔvinyɔnu Edit ci asu ku nɔ kpɔwɛ. Gbɔxwe anyi Kunuɖetɔɔ, delɔn donɔ ha koɖo amɛwo ahan o. Edit kpɔɛ mɔ ŋɖe dele ye shi keke yeaxɔ amɛwo mɛdru shigbe lé mɛbuwo wɛni nɛ o.

¹⁶ Ci Edit vanyi Yehowa Kunuɖetɔɔ, étrɔ susu. Étekpɔ tɔ mɛdruwo xɔxɔ. Énu mɔ: “Hwenu wojikɔ acu mìwo Fyɔɖuxuxɔɔ, wodɔ asu koɖo ashi ɖeka ɖaɖa nɔ exɔcucudɔ lɔ. Hamɛmɛshinshin ɖeka biɔŋ se mɔ nyɛnatɛnŋ axɔ wo do axomɛ na nɔ kwɛshila amɛve ma. Ŋɖo ŋwi lé Yehowa cu shi nɔ kposhu ci yí so Sarɛpta do.” (1 Efy. 17:12-16) Edit lɔn mɔ yeaxɔ asu koɖo ashi lɔ. Yehowa cu shi nia? Énu mɔ: “Kwɛshila amɛve lɔwo vatrɔ wleci amɛve. Mìvanyi exlɔ veviwo.” Edit gbeɖo exlɔ bakpomadɔnwo le hamɛ lɔ mɛ. Évatrɔ emɔɖetɔ. Nɔ nɔvi ciwo yí yi kunuɖegbe koɖi va gbɔ le axomɛɔ, evivinɔ ni sugbɔ. Énu mɔ: “Enunana amɛ na ŋkpɔnɔ jijɔ haan! Le nyɔnɔnwi mɛɔ, ŋdatɛnŋ anu nyɔna ciwo ŋkpɔ so mɛ o, ɖo wowugan.”—Ebre. 13:1, 2.

17. Nyi yí Luke koɖo ashiɛ vado jeshiɔ?

¹⁷ Mìtɛnŋ xɔnɔ mɛɖewo mɛdru. Vɔ mìatɛnŋ agbewɛ wu ahan a? Le kpɔwɛ mɛ, Luke koɖo ashiɛ xɔnɔ amɛwo mɛdru. Woyɔnɔ wowo jilawo, wowo xomumɛtɔwo, wowo xlɔ veviwo koɖo ekán lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔ koɖo ashiɛ. Ele ahan gan, Luke nu mɔ: “Mìvado jeshi mɔ mìwo mɛ veviwo kɛɖɛ yí mìyɔnɔ.” Lé Luke koɖo ashiɛ yi ŋkɔ le mɛdruwo xɔxɔ mɛ doɔ?

18. Lé Luke koɖo ashiɛ yi ŋkɔ le mɛdruwo xɔxɔ mɛ doɔ?

¹⁸ Yesu nu mɔ: “Nɔ́ mí lɔn amɛ ciwo yí lɔn mí ɖekɛwo [ɔ], nyi taɖo yí mí lete yí a xɔ fɛncu so Mawu gbɔ ɔ?” (Mt. 5:45-47) Ci Luke koɖo ashiɛ bu tamɛ kpɔ so Yesu nyɔ cɛwo nuɔ, wotrɔ susu. Wodo jeshi mɔ yewoɖo asran Yehowa ci yí wanɔ xomɛvu nɔ amɛshiamɛ. Eyi taɖo wosɔ gbeta mɔ yewoayɔ nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí deva yewo gbɔ kpɔ o. Luke nu mɔ: “Mìkpɔnɔ jijɔ doju koɖo mɛ ciwo mìyɔ. Mìdonɔ ŋsɛn mìwonɔnɔwo yí gbetenɔ gogo Yehowa doji.”

19. Lé mìadasɛ mɔ mìnyi Yesu nukplaviwo doɔ, yí nyi èɖo gligaan mɔ yeawaɔ?

¹⁹ Mìkpla mɔ lɔnlɔn ɖoɖo nɔ mìwonɔnɔwo veviɖe atɛnŋ akpedo mì nu mìawanɔ fafa yí mìdatranɔ amɛ mɛ o, mìagbexɔnɔ amɛwo mɛdru. Mìɖo aɖu susu dɔndɔn ɖeshiaɖe ji keŋ alɔn mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo sɛnsinɖe koɖo mìwo jiwo pleŋ. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, mìakpɔ jijɔ yí agbedasɛ mɔ Yesu nukplaviwo mìnyi nyao.​—Ʒan 13:17, 35.