Èlɔn Yí “Senɔ Tonua”?

1. Nyi yí taɖo tonusese atɛnŋ agbɔnnu nɔ mìɔ?

TONUSESE gbɔnnɔnu nɔ eo hweɖewonua? Ahan ewa nɔ Efyɔ Davidi nɛ keke edo gbe ɖaɖa nɔ Mawu yí nu mɔ: “Do ŋsɛn anyi gbɔngbɔn yí a le gbesɔsɔ yí a na bubu Eo.” (Eha. 51:12) Davidi lɔn Yehowa. Vɔ de gashiagamɛ yí tonusese nɔnɔ fafɛɖe ni o, ahan ewanɔ nɔ mìwo can nɛ. Nyi yí taɖoɔ? Ŋkɔtɔɔ, mìɖu cinɔ nɔ tonumase. Evetɔ, Satana le agbla ji tɛgbɛɛ mɔ yeadɔ mìafɔn gu do Mawu ji shigbe lé yɛŋtɔ wɛ ɛnɛ. (2 Kor. 11:3) Amɛtɔntɔ, mìle xexe ci mɛ yí egufɔntɔwo sugbɔ le, “gbɔngbɔn vwin lɔ wawa dɔ koɖo amɛ hunnɔ ciwo yí gbe mɔ yewo da bu Mawu o.” (Efe. 2:2) Mìɖo aje agbla yí aɖu nuvɔnwawa gbɔngbɔn ci yí le mì mɛ ji yí agbeje agbla keŋ nɔ Legba koɖo yi xexe lɔ ŋgbeʒin mì ji nɔ mìanyi tonumasetɔwo o. Mìɖo aje agbla yí asenɔ tonu nɔ Yehowa koɖo mɛ ciwo yí esɔ ɖo ŋsɛntɔxuwo.

2. ‘Woalɔn ase tonu’ gɔnmɛ ɖe? (Ʒaki 3:17)

² Hlɛn Ʒaki 3:17 le NWT mɛ. Gbɔngbɔn kɔkɔɛ na yí Ʒaki ŋwlɛ mɔ, mɛ ciwo yí nya ŋɖɛ “lɔn yí senɔ tonu.” Bu gɔnmɛsese ci yí le nyɔ cɛ nu kpɔ. Mìɖo ale gbesɔsɔ yí alɔn asenɔ tonu nɔ mɛ ciwo yí Yehowa sɔ ɖo ŋsɛntɔxuwo. Vɔ Yehowa danu mɔ mìwo le se tonu nɔ mɛɖe ci yí amɔ mìwo le da le yi sewo ji o.—Edɔwawawo 4:​18-20.

3. Nyi yí taɖo ele veviɖe nɔ Yehowa mɔ mìase tonu nɔ mɛ ciwo yí kpa nɔ mìɔ?

³ Atɛnŋ ale fafɛɖe nɔ mì mɔ mìawa do Yehowa sewo ji sɔwu mɔ mìawa do agbetɔwo sewo ji. Ðo emɔdasɛnamɛ Yehowa tɔwo sɔnɔgbe tɛgbɛɛ. (Eha. 19:7) Vɔ de tɛgbɛɛ enyinɔ ahan nɔ agbetɔ ciwo yí le ŋsɛntɔxuwo o. Ci ele ahan can ɔ, mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ na acɛ ɖewo jilawo, acɛkpatɔwo, koɖo hamɛmɛshinshinwo. (Elo. 6:20; 1 Tɛs. 5:12; 1 Piɛ 2:​13, 14) Eyi nɔ mìse tonu nɔ woɔ, anyi mìseseɛ tonu nɔ Yehowa. Ecɛyɛ mìakpɔ lé mìatɛnŋ ase tonu nɔ agbetɔ ciwo yí Yehowa sɔ ɖo ŋsɛntɔxuwo, nɔ wawa do mɔdasɛnamɛ wowotɔwo ji gbɔnnu nɔ mì hweɖewonu can.

SE TONU NƆ AO JILAWO

4. Nyi yí taɖo ɖevi sugbɔ desenɔ tonu nɔ wowo jilawoɔ?

⁴ Ðevi ciwo yí “gbe eto nɔ wowo jitɔwo” yí trɔdo jajɛwo le egbe mɛ. (2 Tim. 3:​1, 2) Nyi yí taɖo sugbɔtɔ desenɔ tonuɔ? Ðowo kpɔnɔ mɔ yewo jilawo nyi ayemɛnuwatɔwo. Jila ɖewo nunɔ nɔ wowo viwo mɔ wo le wa enu ciwo ji wowoŋtɔwo desun yí wawa o. Ebuwo kpɔnɔ mɔ yewo jilawo nukplamuwo do xoxwi, yí wodesɔgbe o alo wosɛnŋ ɖoɖu. Nɔ jajɛ ènyi ɖe, ewanɔ ahan nɔ eo can a? Jajɛ sugbɔ kpɔɛ mɔ yi gbɔnnu mɔ woawa do Yehowa se cɛ ji: “Ðeviwo mí na bubu míwo jilawo shigbe le Axwetɔ nwi do ɛnɛ. Ðo ɔ, é nyɔ do ahan ji.” (Efe. 6:1) Nyi yí atɛnŋ akpedo eo nu yí nawa do ese cɛ jiɔ?

5. Nyi yí taɖo Yesu nyi kpɔwɛ nɔ ɖeviwo le tonusese nɔ wowo jilawo mɛɔ? (Luiki 2:​46-52)

⁵ Yesu yí ɖo tonusese kpɔwɛ nywi ɖɛ. Àtɛnŋ akpla nu so gbɔ. (1 Piɛ 2:​21-24) Yɛnyi amɛkpekpe yí yi jilawo nyi nuvɔnmɛwo. Vɔ Yesu bunɔ yi jilawo ci wowanɔ afɛnwo yí wodemɔnɔŋje nu mɛ ni hweɖewonu can. (Hun. 20:12) Kpɔ enu ci yí jɔ hwenu yí Yesu ɖo exwe 12 ɖa. (Hlɛn Luiki 2:​46-52.) Yesu yi Ʒerusalɛmu koɖo yi jilawo, vɔ ci wotrɔ gbɔgbɔ axweɔ, wodedo jeshi mɔ Yesu detrɔ kplɔ yewo do o. Ʒozɛfu koɖo Mari dɔ enyi mɔ woakpɔ gbɔ mɔ wowo viwo sɔgbe le amɛwo mɛ ci wogbɔgbɔ va axwe. Ci Ʒozɛfu koɖo Mari va kpɔ Yesu ɔ, Mari gbe nyɔ ni. Yesu hɛn adasɛ nɔ wo sa mɔ wowo nyɔ dejɔ o. Vɔ dewɛ ahan o. Éɖo ŋci nɔ wo koɖo gbemɛ fafa koɖo bubu. Ʒozɛfu koɖo Mari “de mɔŋje enyɔ ci yí E nu nɔ wo mɛ o,” vɔ Yesu kpɔtɔ “nana bubu wo.”

6-7. Nyi yí atɛnŋ akpedo ɖeviwo nu woasenɔ tonu nɔ wowo jilawoɔ?

⁶ Ðeviwo, egbɔnnɔnu nɔ mí mɔ míase tonu nɔ míwo jilawo nɔ wowa afɛnwo alo nɔ wodemɔŋje nu mɛ nɔ mía? Nyi yí atɛnŋ akpedo mí nuɔ? Ŋkɔtɔ, míbu lé awa nɔ Yehowa kpɔ. Bibla nu mɔ nɔ míwo se tonu nɔ míwo jilawoɔ, yɛ “jɔnɔ ji nɔ Axwetɔ.” (Kol. 3:20) Gashiagamɛ ci míwo jilawo dese nu gɔnmɛ nɔ mí o alo do se ci ji wawa do agbɔnnuɔ, Yehowa nyanɔ. Vɔ nɔ mísenɔ tonu nɔ wo nɔ ele do ɖe can ɔ, ejɔnɔ ji nɔ Yehowa.

⁷ Amɛvetɔ, bu lé awa do nɔ ao jilawo kpɔ. Nɔ èsenɔ tonu nɔ ao jilawoɔ, eji ajɔnɔ wo yí woagbekannɔdo eo ji sɔwu. (Elo. 23:​22-25) Taŋfuin àgbete gogo wo sɔwu. Nɔviŋsu ci yí tɔ mɔ Alexandre yí so Belgique nu mɔ. “Ci ŋvatɔ tonu sese nɔ anyi jilawo sɔwuɔ, ekacaca ci yí le mìwo gblamɛ trɔ zeɖeka. Mìva ve sɔwu yí gbekpɔnɔ jijɔ.”b Amɛtɔntɔ, nɔ èsenɔ tonu nɔ ao jilawoɔ, avakpedo eo nu le esɔ mɛ. Paulo ci yí le Brésil nu mɔ, “Ci ŋsenɔ tonu nɔ anyi jilawoɔ, ekpenɔdo ŋnu yí ŋsenɔ tonu nɔ Yehowa koɖo mɛbu ciwo yí le ŋsɛntɔxuwo.” Mawu Nyɔ lɔ nu susu vevi ci yí taɖo èɖo ashinɔ ao jilawo, énu mɔ: “A dɔ yí à vo yí à gbe kpɔ agbe jinjin le nyigban ji.”—Efe. 6:​2, 3.

8. Nyi yí taɖo jajɛ sugbɔ ɖui mɔ yewoasenɔ tonu nɔ yewo da koɖo yewo nɔwoɔ?

⁸ Jajɛ sugbɔ kpɔ lé enuwo nyɔnɔ nɔ amɛ do nɔ wose tonu. Egbɔnnu nɔ Luiza ci yí so Brésil hɛnnɛ mɔ amɔŋje ŋci yí taɖo yi jilawo gbe mɔ yidazan telefonu hɔɖo o gɔnmɛ. Énu le yiɖeki mɛ mɔ ye kpenawo pleŋ wa ɖekaɖeka ɖɛ. Vɔ évamɔŋje mɛ mɔ ye jilawo glɔnkɔ ta nɔ ye yɔ. Évakpɔɛ mɔ tonusese nɔ amɛ jilawo denyi amɛjiʒinʒin o, ɖo nukplamu wowotɔwo nyi ŋci yeʒan. Egbɔnnɔnu nɔ nɔvinyɔnu Elizabeth ci yí so États-Unis hweɖewonu mɔ ase tonu nɔ yi jilawo. Édre mɛ mɔ, “Nɔ ŋdemɔŋje ŋci yí taɖo yí anyi jilawo do se ɖe mɛɔ, ŋtrɔ yí bunɔ tamɛ kpɔ so ese ɖewo ciwo wodo yí woglɔn ta nɔŋ nu.” Monica ci yí le Arménie nu mɔ, enuwo yinɔ nɔ ye nywiɖe nɔ yese tonu nɔ ye jilawo sɔwu mɔ nɔ yegbe to nɔ wo.

SE TONU “NƆ JUMƐGAWO”

9. Lé amɛ sugbɔ kpɔnɔ wawa do ese ji doɔ?

⁹ Amɛ sugbɔ nya mɔ mìʒan jumɛgawo yí mìɖo awanɔ do ese ɖewo ciwo yí “acɛkpakpa gawo” donɔ ji. (Rɔm. 13:1) Vɔ egbegbɔnnɔnu nɔ wo mɔ woawa do ese ɖe ji nɔ wokpɔɛ mɔ yidesɔgbe o alo yigbɔnnu wawa. Mìasɔ tagajɔjɔ kpɔwɛ. Ci wobiɔ nyɔ amɛwo se le Europe ju ɖeka mɛɔ, amɛ sugbɔ nu mɔ “nɔ èkpɔ mɔ tagajɔjɔ ɖe desɔgbeɔ, dèɖo ani o.” Eyi taɖo le eju ŋtɔ́ mɛɔ, amɛwo delɔn yí cunɔ taga ciwo pleŋ jumɛgawo mɔ wo le na o.

10. Nyi yí taɖo mìwanɔ do esewo ji nɔ wodejɔ ji nɔ mì can ɔ?

¹⁰ Bibla na mìnya mɔ agbetɔwo cɛkpakpa ci Satana kpa nɔ dɔ yí mìkpenɔ fun yí woagu wo sabaɖeyɛ. (Eha. 110:​5, 6; Ŋun. 8:9; Luiki 4:​5, 6) Bibla gbenu nɔ mì mɔ “mɛ ciwo yí fɔngu do acɛkpakpa ji ɔ, wo fɔngu do Mawu Sewo ji.” Yehowa ŋtɔ yí tashi acɛkpakpa gawo yí woli keŋ nɔ toto anɔ enuwo nu yí eji mɔ mìwo le se tonu nɔ wo. Eyi taɖo mìɖo asɔ enu ciwo yí nyi wowotɔ jo nɔ wo. Enu lɔ ɖewo yí nyi mɔ mìananɔ taga, abunɔ wo yí asenɔ tonu nɔ wo. (Rɔm. 13:​1-7) Mìtɛnŋ va kpɔɛ mɔ ese ɖe ci wodo desɔgbe o alo wawa do ji agbɔnnu nɔ mì. Vɔ mìsenɔ tonu nɔ Yehowa yí yiŋtɔ nu nɔ mì mɔ mìwo le se tonu nɔ jumɛgawo nɔ wodemɔ mìwo le wa ŋɖe ci yí gban yi sewo o.—Edɔwawawo 5:29.

11-12. Sɔgbe koɖo Luiki 2:​1-6 ɖe, lé Ʒozɛfu koɖo Mari wa do ese ɖeka ji doɔ, yí nyi yí to le mɛɔ? (Kpɔ foto lɔwo hɛnnɛ.)

¹¹ Mìatɛnŋ akpla nu so Ʒozɛfu koɖo Mari gbɔ, wolɔn mɔ yewoase tonu nɔ acɛkpakpa gawo ci egbɔnnu nɔ wo can. (Hlɛn Luiki 2:​1-6.) Hwenu efu shin nɔ Mari keke ɖo wleci amashiɖekɛɔ, acɛkpatɔ lɔ do se ɖeka ci ji wawa do agbɔnnu nɔ Ʒozɛfu koɖo Mari. Ejujikpɔtɔ Seza Oguisto ci yí kpa nɔ Rɔma mɔ mɛshiamɛ le yi na ŋkɔ le yi ju mɛ. Ʒozɛfu koɖo Mari ɖo azɔn mɔ yi Bɛtɛlɛxɛmu. Woazɔn mɔ to eto koɖo bali mɛ yí emɔzɔnzɔn lɔ axɔ kpeci 150 han. Emɔ lɔ danya zɔnzɔn nɔ wo ɖeeɖe o, vevitɔ nɔ Mari. Wotɛnŋ lo nu kpɔ so lé emɔzɔnzɔn lɔ awa nɔ Mari koɖo evi ci yí le dɔmɛ lɔ nu. Nɔ efu dɔmɛ vatɔ ɖuiɖui le mɔ ji ɖe? Mɛ ci yí avanyi Mɛsia lɔ yí le dɔmɛ ni. Wokpɔ do cukaɖa ŋtɔ́wo nu yí mɔ yewodawa do acɛkpatɔ lɔ nyɔ jia?

¹² Ci cukaɖa ŋtɔ́wo li can ɔ, Ʒozɛfu koɖo Mari wa do ese lɔ ji. Ci wose tonuɔ, Yehowa cu shi nɔ wo. Mari va yi ɖo Bɛtɛlɛxɛmu nywiɖe yí eji vi lɔ yí evi lɔ le nywiɖe, egbena yí Bibla nyɔnuɖɛ ɖeka vamɛ hɛnnɛ!—Mis. 5:2.

13. Nɔ mìsenɔ tonu ɖe, nyɔna ci mìwo nɔviwo akpɔ so mɛɔ?

¹³ Nɔ mìse tonu nɔ acɛkpakpa gawoɔ, mìwoŋtɔwo koɖo mɛbuwo kpɔnɔ nyɔna le mɛ. Lé enyi ahan doɔ? Nyɔna ɖeka yí nyi mɔ wodadɔn to nɔ mì amɔ mìdewa do se ji o. (Rɔm. 13:4) Nɔ mìsenɔ tonu nɔ acɛkpatɔwoɔ, ena wokpɔnɔ Yehowa Kunuɖetɔwo mɔ wonyi jumɛvi nywiwo. Le kpɔwɛ mɛ, ejinjin yɛ yí sɔjawo ɖo Fyɔɖuxuxɔ ɖeka mɛ le Nigéria mɔ yewojijiɛ mɛ ciwo yí gbe mɔ yewodana taga o. Sɔjawoga lɔ nu nɔ wo mɔ wo le to, énu mɔ: “Yehowa Kunuɖetɔwo degbenɔ mɔ yewodana taga o.” Hweɖekpokpuinu ci èwa do se jiɔ, èna yí ŋkɔ nywi nɔkɔ Yehowa mɛwo nu, ŋkɔ nywi cɛ atɛnŋ avaglɔn ta nɔ ao kpena xɔsetɔwo gbeɖeka.—Mt. 5:16.

14. Nyi yí kpedo nɔvinyɔnu ɖeka nu yí “elɔn yí senɔ tonu” nɔ acɛkpatɔwoɔ?

¹⁴ Vɔ de gashiagamɛ enɔnɔ fafɛɖe mɔ mìase tonu nɔ acɛkpatɔwo o. Nɔvinyɔnu Joanna ci yí le États-Unis nu mɔ, “Egbɔnnu nɔŋ mɔ mase tonu nɔ acɛkpatɔwo, ɖo enumajɔmajɔwawa wowotɔ na yí anyi xomumɛtɔ ɖewo kpe fun.” Vɔ Joanna je agbla sugbɔ yí trɔ yi susu. Enu ŋkɔtɔ ci ewa yí nyi mɔ, émi wema ciwo yí dɔ eɖonɔ susu dɔndɔnwo do acɛkpatɔwo nu hlɛnhlɛn. (Elo. 20:3) Enu amɛvetɔ ci egbewa yí nyi mɔ, édo gbe ɖaɖa nɔ Yehowa mɔ yɛ le kpedo ye nu nɔ yeaɖoŋ do nu sɔwu mɔ yeaɖoŋ do acɛkpatɔwo nu mɔ woatrɔ nuwo nɔ anyɔ doji. (Eha. 9:​9, 10) Enu amɛtɔntɔ ci egbewa yí nyi mɔ, éhlɛn mìwo wema ciwo yí xo nuxu so akpaɖekɛjimanɔmanɔ nu. (Ʒan 17:16) Joanna nu mɔ ci yebubuɔ acɛkpatɔwo yí seseɛ tonu nɔ woɔ, ena yele “fafa koɖo jijɔ mɛ.”

WANƆ DO MƆDASƐNAMƐ CIWO YÍ YEHOWA HABƆBƆ LƆ NANƆ JI

15. Nyi yí taɖo wawa do emɔdasɛnamɛ ɖe ci Yehowa habɔbɔ lɔ na mì ji atɛnŋ agbɔnnu nɔ mìɔ?

¹⁵ Yehowa biɔ so mì shi mɔ mìwo le “bu mìwo ŋkɔnɔtɔwo” le hamɛ lɔ mɛ. (Ebre. 13:17) Afɛn dele mìwo Kplɔtɔ Yesu nu o, vɔ afɛn le mɛ ciwo ezan yí sɔ kplɔkplɔ mì le nyigban ji nu. Etɛnŋ gbɔnnu nɔ mì mɔ mìase tonu nɔ wo vevitɔ nɔ womɔ mìwo le wa ŋɖe ci yí dedro mì o. Egbɔnnu nɔ apotru Piɛ gbeɖeka mɔ ase tonu. Ci mawudɔla ɖeka nu ni nɔ mɔ yi le ɖu elan ciwo yí Moizi Se lɔ yɔ mɔ wonyi elan makɔmakɔɔ, Piɛ gbe zetɔn blebu! (Edɔ. 10:​9-16) Nyi yí taɖoɔ? Emɔdasɛnamɛ yoyu lɔ desɔgbe do nu ni o. Enyɔ lɔwo to akpo nɔ ciwo yí ewanɔ sa. Nɔ egbɔnnu nɔ Piɛ mɔ awa do enyɔ ci mawudɔla ci nu nuvɔn dele nu ni jiɔ, dakpaca mì mɔ hweɖewonuɔ, etɛnŋ gbɔnnu nɔ mì mɔ mìawa do enyɔ ci hamɛmɛshinshin nuvɔnmɛwo nu nɔ mì ji o!

16. Ci Pɔlu atɛnŋ akpɔ emɔdasɛnamɛ ci woni mɔ yɛ desɔgbe can ɖe, lé ewa nu doɔ? (Edɔwawawo 21:​23, 24, 26)

¹⁶ Apotru Pɔlu “lɔn yí se tonu” ci wonu nyɔ ɖeka ci yí desɔgbe do nu ni can. Kristotɔ Ʒuifuwo se womɔwomɔ ɖekawo so Pɔlu nu mɔ yɛ ɖekɔ kunu mɔ amɛwo “le ɖekɔ le Moizi Se nu,” ci yí dasɛ mɔ degbebubuɔ Moizi Se lɔ o. (Edɔ. 21:21) Kristotɔ hamɛmɛshinshin ciwo yí le Ʒerusalɛmu nu nɔ Pɔlu mɔ yi le kplɔ amɛ amɛnɛ ɖekawo yi gbedoxɔ mɛ yí awa amɛɖekiklɔklɔ kɔnu keŋ asɔ dasɛ mɔ yewawa do Moizi Se lɔ ji. Vɔ Pɔlu nya mɔ Kristotɔwo degbele Moizi Se lɔ gɔnmɛ o yí kpɔ dewa enudɔndɔn ɖe o. Ele ahan gan, Pɔlu wa do enyɔ ci wonu ni ji. “Pɔlu kplɔ ŋsu amɛnɛ lɔwo do yiɖeki nu. Yi ŋkegbu ɔ, Pɔlu bɔdo wo nu nɔ amɛɖeki klɔklɔ kɔnu lɔ.” (Hlɛn Edɔwawawo 21:​23, 24, 26.) Ci Pɔlu se tonuɔ, ena yí egbe le ju nɔ nɔviwo.—Rɔm. 14:​19, 21.

17. Nyi èkpla so Stephanie gbɔɔ?

¹⁷ Egbɔnnu nɔ nɔvinyɔnu ci yí tɔ mɔ Stephanie mɔ awa do enyɔ ɖeka ci alɔjedɔwaxu lɔ nu ji. Yɛ koɖo asuɔ sɛnsɛn Yehowa koɖo jijɔ le gbɛbɔbɔ ɖeka ci yí dedonɔ eju lɔ gbe mɛ o. Alɔjedɔwaxu lɔ vasɔ gbeta mɔ egbɛbɔbɔ lɔ dagbeni o, eyi wosɔ nɔvinyɔnu lɔ koɖo asuɔ ɖaɖa hamɛ ci mɛ wodonɔ wowoŋtɔwo gbe le. Stephanie mɔ: “Dejɔ ji nɔŋ ɖeeɖe o. Ŋdekpɔ mɔ eʒan le hamɛ ci mɛ wodonɔ mìwoŋtɔwo gbe le o.” Ci ele ahan can ɔ, élɔn yí wa do enyɔ ciwo wonu ji. Ci hwenuwo vayikɔɔ, énu mɔ, “Ŋvakpɔ mɔ susu le gbeta ŋtɔ́ ci wosɔ mɛ. Mìvanyi eda koɖo enɔ gbɔngbɔnmɛtɔ nɔ nɔvi ciwo wowo xomumɛtɔwo dele nyɔnɔnwi lɔ mɛ o. Ŋkplakɔ nu koɖo nɔvinyɔnu ɖeka ci yí gbɔjɔ sa, vɔ yí egbetɔ bɔbɔ koɖo kunuɖegbe yiyi yɛ. Gbesɔ kpe niɔ, gamɛ sugbɔ vale ŋshi yí ŋsɔ wanɔ amɛɖekɛnukplakpla.” Égbenu kpi mɔ, “Ci ŋnya mɔ ŋwawa ci ji ŋkpe yí ase tonuɔ, ŋvo le ayexa mɛ.”

18. Nyɔna ciwo mìatɛnŋ akpɔ so tonusese mɛɔ?

¹⁸ Mìwo can mìatɛnŋ akpla tonusese. Yesu “kpla tonusese” toto “efunkpekpe” lɔwo mɛ. (Ebre. 5:8) Shigbe Yesu nɛɔ, mìatɛnŋ asenɔ tonu nɔ mìle nɔnɔmɛ gbɔnnugbɔnnuwo mɛ can. Le kpɔwɛ mɛ, le tɔtɔmɛ nɔ COVID-19 dɔ̀bamɛ lɔ hwenu wonu nɔ mì mɔ mìwo le mi bɔbɔwo yiyi le Fyɔɖuxuxɔ mɛ yí aɖo te kunu ɖeɖe so axomɛ yi axomɛ ɖe, egbɔnnu nɔ eo mɔ àwa do jia? Le nyɔnɔnwi mɛɔ, tonusese aotɔ glɔn ta nɔ eo yí na ègbele ju koɖo ao kpena xɔsetɔwo, ena ao nu gbejɔ ji nɔ Yehowa hɛnnɛ. Mì pleŋ dra do ɖɛ yɛ yí atɛnŋ awa do emɔdasɛnamɛ ɖekpokpui ci woana mì le efunkpekpe gangan lɔ mɛ ji. Wawa do mɔdasɛnamɛ ŋtɔ́wo ji ana mìaci agbe!—Job 36:11.

19. Nyi yí taɖo èji mɔ yeasenɔ tonuɔ?

¹⁹ Mìkpla mɔ tonusese na wokpɔnɔ nyɔna sugbɔ. Vɔ mìɖui mɔ Yehowa yí nyi amɛ ŋkɔtɔ ci mìasenɔ tonu nɔ, ɖo mìluin yí ji mɔ mìwo nu le jɔ ji ni. (1 Ʒan 5:3) Mìdasun ji gbeɖe yí acu fɛn nɔ Yehowa do enushianu ci ewa nɔ mì nu o. (Eha. 116:12) Vɔ mìatɛnŋ ase tonu ni yí agbese tonu nɔ mɛ ciwo yí kpa nɔ mì. Nɔ mìsenɔ tonuɔ, anyi mìdadasɛ mɔ mìnyi mɛ ciwo yí nya ŋɖɛ. Eyi nɔ mìnyi ŋɖɛnyatɔwoɔ, mìana yí eji ajɔnɔ Yehowa.—Elo. 27:11.