Agbenɔnɔ Koɖo Sumɔsumɔdɔ Bɔbɔ Nukplawema Nyɔsoxuwo
© 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
5-11 JANVIER
MAWU NYƆ MƐ DƆKUNUWO EZAI 17-20
“Ahan Anɔ nɔ mɛ Ciwo yí Valɔnɔ Nuwo le mì Shi nɛ”
w18.06 7 mm. 16
“Anyi Fyɔɖuxu Denyi Xexe cɛ tɔ o”
16 Trɔtrɔ cɛwo le veviɖe sugbɔ! Bibla sɔ agbetɔwo sɔ koɖo axu ci yí blabla yí gbangban yí denɔnɔ fiɖeka kpuu o. (Ezai. 17:12; 57:20, 21; Enyɔ. 13:1) Hwenu yí politiki watɔwo acakakɔ amɛwo, amama wo mɛ yí tamɛsɛnnu gbaliwo ajɔjɔɔ, mìwokpɔtɔ nɔnɔ fafa mɛ yí egbe nɔnɔ eju nɔ mì. Eyi nɔ Yehowa kpɔkpɔ xexe cɛ ci yí maɔ, eji ajɔɛ sugbɔ ci akpɔ yí egbe ale ju nɔ yi mɛwo.—Hlɛn Zefania 3:17.
w16.04 28 mm. 4
Ŋgbenɔnɔ Akpa Ðekɛ ji le Xexe ci yí ma mɛ o
4 Taŋfuin fini mìnɔnɔɔ, politikinyɔwo atɛnŋ aɖo ɖa le nɔ yí ale shigbe mɔ woɖe mɔ do sɛnsɛn adodwi lɔ nu nɛ. Vɔ ci Satana xexe lɔ yikɔ vɔvɔnuɔ, akpaɖekɛjimanɔmanɔ agbevasɛnŋsɛnŋ doji. Xexe lɔ ɖɔ koɖo mɛ ciwo yí “delɔn asɔ egbe ɖo ju o” yí nyi ‘tamɛsɛntɔwo.’ Eyi taɖo xexe lɔ ama yí aklan. (2 Tim. 3:3, 4, NWT) Le eju ɖewo mɛɔ, mìwo nɔvi ɖewo do go cukaɖawo maɖoŋdonutɔ kuso akpaɖekɛjimanɔmanɔ wowotɔ nu, ɖo politikinyɔwo trɔ xasaa. Èkpɔ ŋci yí taɖo eʒan mɔ mìado ŋsɛn gbeta ci mìsɔ mɔ mìdanɔ mɛɖe jia? Nɔ mìnɔ te ɖɛ kpoŋ keke cukaɖa sɛnŋsɛnŋ ɖe vava mì jiɔ, mìtɛnŋ vana ta yí ada le akpaɖekɛjimanɔmanɔse mìwotɔwo ji. Eyi taɖo lé mìadra do ɖɛ nɔ akpaɖekɛjimanɔmanɔ mìwotɔ akpɔtɔ ani le xexe ci yí ma mɛɔ? Mìakpɔ enuvevi amɛnɛ ciwo yí akpedo mì nu mìawɛ.
ip-1 198 mm. 20
Gbeta ci Yehowa sɔ do Jukɔnwo nu
20 Nyi yí to le mɛɔ? Ezai nu mɔ: “Fiɛfiɔ, vɔnvɔn nini. Gbɔxwe nyidin aɖoɔ, degbenini o. Ahan anɔ nɔ mɛ ciwo yí valɔnɔ nuwo le mì shi koɖo mɛ ciwo yí vafinɔ nuwo le mì shi nɛ.” (Ezai 17:14, NWT) Amɛ sugbɔ vafinɔ nuwo le Yehowa mɛwo shi, venɔ xomɛ do wo yí wodedonɔ bubu wo nu o. Ci Kristotɔ adodwiwo dewanɔ nu shigbe sɛnsɛn kpɛtɛwo nɛ yí wodeji avale shigbe wowo hannɛɔ, ketɔnɔ tamɛmabukpɔtɔwo nunɔ enyɔveamɛ masɔgbewo do wo nu yí kpɔnɔ wo mɔ wonyi amɛ klekliwo. Vɔ Mawu mɛwo kando ji mɔ “nyidin” ŋtɔ́ ci mɛ wowo cukaɖawo avɔ, le ju ji gbɔkɔ.—2 Tɛsalonikitɔwo 1:6-9; 1 Piɛ 5:6-11.
Bibla mɛ Nuveviwo
w06 12/1 11 mm. 1
Enyɔ Vevi Ciwo yí le Ezai Wema mɛ—Akpaxwe I
20:2-5—Nyɔnɔnwi enyi mɔ Ezai nɔ mama yí dan to juɔ mɛ na nɔ xwe amɛtɔn a? Taŋfuin Ezai ɖe awu ejitɔ ɖekɛ yí zɔn “mama.”—1 Samiɛli 19:24, gɔnmɛnuŋwlɛŋwlɛ.
12-18 JANVIER
MAWU NYƆ MƐ DƆKUNUWO EZAI 21-23
Nukplamu Ciwo yí le Ŋci yí jɔ do Shebna ji mɛ nɔ mì
w18.03 25 mm. 7-9
Etodɔndɔn nɔ Amɛ Nyi Mawu Lɔnlɔn Dadasɛ
7 Nɔ mìamɔŋje enu ci yí etodɔndɔn nyi mɛɔ, mìaxo nuxu so amɛ amɛve ciwo Yehowa dɔn eto nɔ nu: Shebna ci yí nɔ agbe le Efyɔ Ezekiazi hwenu koɖo nɔviŋsu Graham ci yí nɔ agbe le mìwo hwenu. Shigbe axwejikpɔtɔ ci yí “kpɔkpɔ axwe ji”—taŋfuin nɔ efyɔ Ezekiazi ɔ, Shebna ɖo acɛ gangan ɖeka. (Ezai 22:15) Éwa ŋshishi mɔ ékando yiɖeki ji ɖoɖu yí jijiɛ kanfukanfu yiŋtɔ tɔ. Égbezan eho yí ku acɔ yɔdu ɖeka nɔ yiɖeki keŋ zɔnnɔ “ahwahunviwo” ji!—Ezai. 22:16-18.
8 Ci Shebna kplɔ yiŋtɔ kanfukanfu doɔ, Mawu ‘ɖi so yi dɔ nu’ yí sɔ Eliakimu sɔ ɖɔli. (Ezai 22:19-21) Ecɛ jɔ hwenu Asiri Fyɔ Senakeribu drɔdrɔ mɔ yeaje Ʒerusalɛmu ji. Le yiyimɛɔ, efyɔ cɛ dɔ edɔwatɔ gangan yitɔwo ɖaɖa Ʒerusalɛmu koɖo ahwakɔn gangan ɖeka nɔ woagble lanmɛ nɔ Ʒuifuwo yí ado vɔnvɔn nɔ Ezekiazi nɔ ana ta. (2 Efy. 18:17-25) Wodɔ Eliakimu ɖaɖa nɔ avayi xo nuxu nɔ edɔwatɔ gangan lɔwo, vɔ denyi yiɖekɛ o. Amɛ amɛve buwo zɔn koɖi, Shebna ci yí vanyi wema ŋwlɛtɔ le amɛ amɛve lɔwo mɛ. Ecɛ dasɛ mɔ Shebna do dɔmɛzi yí lé amɛ do xomɛa, alo ésɔ yíɖeki hwe yí xɔ edɔ ɖeamɛkpɔtɔ cɛwoa? Nɔ ahan yɔ nɛ ɖe, nyi mìatɛnŋ akpla so yi xolɔlɔ lɔ mɛɔ? Mìakpɔ amɛtɔn le wo mɛ.
9 Ŋkɔŋkɔtɔɔ, woxɔ dɔ le Shebna shi. Ŋcɛ ci mɛ eto kanxle mì mɔ “egoyiyi vanɔ doŋkɔ nɔ afɔku yí amɛɖekiglagla vanɔ doŋkɔ nɔ juinjuin.” (Elo. 16:18, NWT) Nɔ èɖo dɔwo le hamɛ lɔ mɛ, vlavoo nɔ enyi edɔ gangan ɖe yɔ ɖe, àkpɔtɔ akpɔɛkpɔɛ mɔ yeasɔ yeɖeki hwenɔa? Nɔ ènya ŋɖe wawa ɖɛ alo wa ŋɖe ɖe, àlɔn asɔ kanfukanfu lɔ na Yehowa a? (1 Kor. 4:7) Apotru Pɔlu ŋwlɛ mɔ: “Ŋto xomɛvu gangan ci Mawu wa nɔŋ ji yí nukɔ nɔ mɛɖekamɛɖeka le mí mɛ mɔ ŋgbekpɔnɔ yiɖeki sɔwu lé ele do o, vɔ mɛɖekamɛɖeka le ɖonɔ susu nywi sɔgbe koɖo xɔse ci Mawu ni.”—Rɔm. 12:3.
w18.03 25 mm. 10
Etodɔndɔn nɔ Amɛ Nyi Mawu Lɔnlɔn Dadasɛ
10 Amɛvetɔɔ, ci Yehowa gbe nyɔ nɔ Shebna sɛnŋsɛnŋɖeɔ, taŋfuin édadasɛ mɔ yedekpɔkpɔ Shebna mɔ yɛdatrɔ ji mɛ yɔ o. (Elo. 3:11, 12) Nukplamu nywi ɖeka enyi nɔ mɛ ciwo shi woxɔ edɔ le le Mawu habɔbɔ lɔ mɛ le egbɛ mɛ! Ci woado dɔmɛzi yí atɔ amɛ xaxaɔ, ányɔ wu mɔ woakpɔtɔ asɛnsɛn Mawu lé wokpe ji do le wowo nɔnɔmɛ yoyu lɔ mɛ yí akpɔ etodɔndɔn lɔ shigbe Yehowa lɔnlɔn hannɛ. Ðò ŋwi mɔ mìwo Da dakpɔ mì mɔ mìwotɔ vɔ nɔ mìhwe mìwoɖekiwo le ŋmɛ ni o. (Hlɛn 1 Piɛ 5:6, 7.) Etodɔndɔnnɔamɛ koɖo lɔnlɔn atɛnŋ anyi emɔ ci ji Mawu dranɔ mì do le, eyi taɖo mìabubɔ mìwoɖekiwo le alɔ̀wo mɛ ni.
w18.03 26 mm. 11
Etodɔndɔn nɔ Amɛ Nyi Mawu Lɔnlɔn Dadasɛ
11 Amɛtɔntɔɔ, lé Yehowa wa nu ɖaɖa Shebna gbɔ do nyi nukplamu vevi ɖeka nɔ mɛ ciwo yí ɖo acɛ yí adɔn to nɔ amɛ shigbe jilawo koɖo Kristotɔ edɔjikpɔtɔwo nɛ. Nukplamu lɔ ɖe? Nɔ Yehowa dɔn eto nɔ amɛɔ, ecɛ tɛnŋ dasɛ mɔ nuvɔn ci amɛ lɔ wa dejɔ ji ni o, vɔ ésɔnɔ ɖe le ji nɔ amɛ lɔ. Nɔ ènyi jila alo edɔjikpɔtɔ yí ele mɔ adɔn eto nɔ amɛ ɖe, àsran Yehowa keŋ agbe nuvɔn gan yí aji enywi ci yí le vio alo ao kpena xɔsetɔ lɔ mɛa?—Ʒuda 22, 23.
Bibla mɛ Nuveviwo
w06 12/1 11 mm. 2
Enyɔ Vevi Ciwo yí le Ezai Wema mɛ—Akpaxwe I
21:1—Fini woyɔnɔ mɔ “zogbeji ci yí bɔdo axu nu” ɔ? Ci Babiloni desɔ etu nɔ axu ci yí li gbɛ can ɔ, ahan yí wodrini do nɛ. Ŋci yí taɖo wodrini ahan yí nyi mɔ exwekpekpe duuɔ, Efrati tɔ koɖo Tigri tɔ ɖɔnɔ yí gbannɔ ago ɖaɖa enɔ ci yí nanɔ “axu” shixwan.
19-25 JANVIER
MAWU NYƆ MƐ DƆKUNUWO EZAI 24-27
“Mìwo Mawu ke!”
cl 15 mm. 21
“Kpɔ ɖa! Mìwo Mawu ke!”
21 Èkpɔ ɖevi ɖe yí esɔ jijɔ koɖo gezegeze dadasɛ edalɔ nɔ yi xlɔwo yí nu mɔ “Edanyɛ ke” kpɔa? Mawu sɛntɔwo can ɖo susu ciwo pleŋ adɔ awa ahan nɔ wo ɖaɖa Yehowa gbɔ. Bibla nu ɖɛ mɔ ega ɖeka avaxo yí egbejinɔtɔwo anu mɔ: “Kpɔ ɖa! Mìwo Mawu ke!” (Ezai 25:8, 9) Lé èmɔmɔŋje Yehowa nɔnɔmɛ nywiwo mɛ doji doɔ, ahan lɔ ke agbewawa nɔ eo mɔ yɛnyi Eda nywitɔ ci yí wugan wu eɖekpokpui ci àtɛnŋ aɖo.
Kpɔnnɔ ci Wowa Enujiŋtɔ
14 Hwenu Yesu xokɔ nuxu so “egbɛ ŋɖuɖu mìwo tɔ nuɔ,” yi susu yikɔ hwenu yí Mawu dro ɖo anyi wawa le “nyigban ji shigbe lé hanci wowɛ ni le jeŋkwi mɛ nɛ.” (Mt. 6:9-11) Lé agbe lɔ ale do le hwenɔnuɔ? Bibla dasɛ mɔ le Mawu dro ci yí anyi wawa le nyigban ji mɛɔ, mìaɖo ŋɖuɖu nywi. Sɔ koɖo Ezai 25:6-8 ɔ, ŋɖuɖu vevi sugbɔ ani yí amɛwo aɖu le Yehowa Fyɔɖuxu lɔ mɛ. Ehajiji Wema 72:16 nu ɖɛ mɔ: ‘Jinuku sugbɔ ami do agblewo ji. Jinukuwo acɔn etowo ji.’ Èkpɔkɔ emɔ veviɖe mɔ yeazan jinuku ɖewo yí asɔ ɖa ao ŋɖuɖu vevi ɖe ci yí jɔnɔ ji nɔ eoa alo ŋci yí deɖa kpɔa? Gbesɔ kpe nɔ nu cɛwoɔ, èkpɔkpɔ emɔ veviɖe mɔ yeavaɖo vɛncikan yetɔ ye yí yeanunɔ vɛn lé edro ye do. (Ezai 65:21, 22) Yí mɛshiamɛ aɖo enu ŋtɔ́wo.
Lé Mìkpɔnɔ Nyɔna le Lɔnlɔn Yehowa tɔ mɛ do
11 Kpɔ lé agbe lɔ anɔ do le Paradiso mɛ le nyigban ji. Davɔn mɔ yealé edɔ̀ alo aku o. (Ezai 25:8; 33:24) Yehowa akpɔ ao ʒan veviwo gbɔ keŋkeŋ. Nyiwo yí èji mɔ yeakplaɔ? Le kpɔwɛ mɛ, èji mɔ yeakpla nu so elanwo nua? Èji mɔ yeakpla mizikixoxoa? Lé wotanɔ enuwo doa? Kankandoji li mɔ, woavaʒan exɔxɔcucuɖaŋɖetɔwo, exɔcutɔwo koɖo agbledetɔwo. Agbevaʒan mɔ mɛɖewo ali yí awanɔ dɔwanuwo, adranɔ wo do, aɖanɔ enu yí agbelé bu nɔ ʒardɛn nyakpɔkpɔwo mɛ. (Ezai 35:1; 65:21) Ci agbe tɛgbɛɛ nɔnɔ le ŋkɔ nɔ mìɔ, mìakpɔ gamɛ yí abi le enu ciwo yí dronɔ mì wo wawa mɛ.
12 Jijɔ gangan yí anyi nɔ mì mɔ mìadokɔ wezɔn nɔ mɛ ciwo yí woafɔn so eku wo! (Edɔ. 24:15) Kpɔɛ le susu mɛ ɖa, gbekpɔ jijɔ ci àkpɔ nɔ èkpɔkpɔ enuwawa domahlɛn Yehowa tɔwo yí kplakpla enu sugbɔ so Yehowa nu. (Eha. 104:24; Ezai 11:9) Ci yí gbenyɔ wu enu hunnɔwo pleŋ ɔ, àkpɔ jijɔ sugbɔ nɔ èsɛnkɔ Yehowa yí degbedokɔ ehwɛ eoɖeki hwɛɖeka kpetii o! Àsɔ “jijɔ ci yí le enuvɔnwawa mɛ sɔnanɔ hwenu kleŋ ɖé” sɔ ɖɔli shicu sugbɔ cɛwo ciwo yí àvakpɔ le esɔ mɛa? (Ebre. 11:25) Mìkando ji mɔ dawɛ ahan o! Shicu cɛwo le veviɖe sɔwu vɔnsa ɖekpokpui ci mìɖo awa le kakacɛ mɛ. Ðo ŋwi mɔ Paradiso le nyigban ji danyinyiɛ esɔ mɛ mɔkpɔkpɔ tɛgbɛɛ o. Enyi enuŋtɔŋtɔ ci yí avajɔ le nyigban ji. Nɔ Yehowa delɔn mì keke yí sɔ Eviɛ sɔ na mì saɔ, enu cɛwo ɖekɛ danyi wawa o!
Bibla mɛ Nuveviwo
w15 12/15 17 mm. 1-3
Xexe Yoyu Gɔnmɛɖeɖe ci Wotrɔ wa le 2013 mɛ
Nyi yí taɖo wovazan acan nyɔgbewo yí sɔ ŋwlɛ eta sugbɔ yɛɔ? Mɛ ciwo yí ŋwlɛ Bibla ŋkɔtɔwo ŋwlɛ akpaxwe sugbɔtɔ koɖo acan nyɔgbewo. Le nuxuxoxo egbɛtɔwo mɛɔ, wozannɔ enyɔgbe ciwo yí ɖyi wowonɔnɔwo le vɔvɔnu yí asɔ do acan. Éle ahan gan le acan nyɔgbe Ebre tɔwo mɛɔ, wonunɔ nyɔ ɖewo yí sɔ wo sɔnɔ koɖo nɔnɔ yí gbenunɔ buwo yí wowotrɔnɔ kpe nɔnɔ. Enyɔ ɖewo nunu kplɔ nɔnɔ do le acan nyɔgbe Ebre tɔwo mɛ hɛnnɛ, vɔvɔnu lɔwo deɖyinɔ nɔnɔ o, vɔ wowa ɖaŋ tonɔ susu lɔwo kplɔ nɔnɔ do.
Le Xexe Yoyu Gɔnmɛɖeɖe ciwo yí li sa mɛɔ, woto kpukpui ciwo yí le Job koɖo Ehajiji Wema mɛ yí eze mɔ mɛ ciwo yí ŋwlɛ wo ji mɔ woasɔ ji ha alo ahlɛn wo atrɔ do ji. Ecɛ ɖenɔ acan nyɔgbe lɔwo ti nywiɖe yí gbekpenɔdo amɛ nu woale wo do susu mɛ. Le 2013 tɔ ci wotrɔ yí wa mɛɔ, wotrɔ yí ŋwlɛ Elododo Wema, Salomɔ Ha koɖo eta sugbɔ ciwo yí xo nuxu so enyɔnuɖɛwo nu do acan nyɔgbewo mɛ yí asɔ dasɛ mɔ woŋwlɛ wo acantɔ yí woaɖe enyɔ ciwo yí sɔnɔ koɖo wowonɔnɔwo koɖo ciwo yí trɔnɔ kpe nɔnɔ ti. Yi kpɔwɛ ɖeka le Ezai 24:2, ci mɛ yí agba ɖekaɖeka hɛn nyɔgbe trɔkpe nɔnɔ eɖekplɔɖedo yí asɔ dasɛ mɔ Mawu kojoɖoɖo daxla mɛɖe do o. Nɔ mɛ ci yí hlɛnhlɛn Bibla kpɔkpɔ acan nyɔgbe ciwo wosɔ ŋwlɛ Biblaɔ, ákpɔɛ mɔ Bibla detrɔdo nyɔ ɖewo ji gbaagbali o, vɔ ézan nyɔgbe lɔwo asɔ tɛ gbe do Mawu ŋɛdu lɔ ji.
Le Ebregbe mɛɔ, vovototo ci yí le enu ci woŋwlɛ kpoŋ mɛ koɖo ci woŋwlɛ acantɔ dezenɔ tɛgbɛɛ o, eyi taɖo vovototowo le lé woŋwlɛ acan nyɔgbe lɔwo le Bibla gɔnmɛɖeɖe ɖekaɖeka mɛ. Egbegɔnmɛɖetɔ lɔwo nyanɔ kpukpui ciwo woaŋwlɛ koɖo acan. Woŋwlɛnɔ ɖewo kpoŋ yí donɔ acan do mɛ, nunɔ enyɔ ciwo woakpɔ le susu mɛ, enyɔgbe hamɛhamɛwo zanzan koɖo enyɔ ciwo yí sɔnɔ koɖo wowonɔnɔwo keŋ asɔ tɛ gbe do susu vevi ɖe ji.
26 JANVIER–1 FEVRIER
MAWU NYƆ MƐ DƆKUNUWO EZAI 28-29
Kanfu Yehowa Koɖo ao Glan Koɖo ao ji
ip-1 299 mm. 23
Ezai nu Nyɔ ɖɛ so ‘Wana Jiŋ’ Yehowa tɔ nu
23 Ʒuda sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo nunɔ mɔ yewonyi gbɔngbɔnmɛmɛ, vɔ wotrɔ gbeɖe Yehowa ɖɛ. Wokplanɔ wowoŋtɔwo susu dɔndɔnwo amɛwo kudo enywi koɖo evɔn nu. Ŋcɛ ciwo wawanɔ dasɛ mɔ xɔse hwedo wo yí wogbewanɔ enudɔndɔnwo, eyi ecɛ na yí jukɔn lɔ nu dagbekpe nɔ Mawu o. Toto “enujiŋ” jiɔ, Yehowa ato ‘wana jiŋ’ yitɔ ji yí ayɔ wo yí woana kɔnŋta so ayemɛnuwawa wowotɔ nu. Énu mɔ: “Jukɔn cɛ teteɛ gogoŋ to nuxuwo ji, wosɔ wowo glanwo dokɔ bubu ŋnu, vɔ wowo ji le azɔge kpanŋkpanŋ le ŋgbɔ yí wokpɔnɔ do ese ciwo agbetɔwo kpla wo ŋci yí vɔnnɔ nɔŋ. Eyi taɖo enyɛ yí awa enujiŋ koɖo jukɔn cɛ, enujiŋ do enujiŋ ji; nunya nunyatɔwo tɔ abu, woawla ŋɖɛnyanya do ŋɖɛnyatɔwo.” (Ezai 29:13, 14, NWT) Ci Ʒuda nunuɔ mɔ yenya ŋɖɛ yí gbeɖo nunyaɔ, ecɛwo avɔ hwenu Yehowa ŋtɔ ado nu nyɔ lɔ mɛ yí awɛ keke Baboloni Xexeɛmɛŋsɛn agu sɛnsɛn koɖo xɔsegbegbe yitɔ. Ecɛ hanci jɔ le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ hwenu ʒuifu ŋkɔnɔtɔ ciwo yí bui mɔ yewonya ŋɖɛ sɔ jukɔn lɔ bu emɔ. Enu ŋmɛɖekɛ yí agbevajɔ do sɛnsɛnhawo ji le mìwo hwenu.—Matie 15:8, 9; Rɔmatɔwo 11:8.
Ŋɖekɛ datɛnŋ asɔ amɛjɔjɔɛwo xu nyigban o
7 Yesu sɔ edɔngbegbe klo nu so sɛnsɛnŋkɔnɔtɔwo nuwana manyɔmanyɔwo ji le yi hwenu. Le kpɔwɛ mɛ, éklo nu so ayemɛnu ci Farizitɔwo wanɔ ji, ɖo alɔklɔklɔ vave nɔ wo wu ebulele nɔ wowo jilawo. (Mat. 15:1-11) Taŋfuin Yesu nyɔwo kpaca yi nukplaviwo. Eyi taɖo wobiɛ se mɔ: “De nya mɔ ci Farizitɔwo se enyɔ lɔwo ahan ɔ, é kpaca wo ba?” Eyi Yesu ɖoŋci mɔ: “Aci ɖekpokpwi ci Edanyɛ, ci yí le jeŋkwi mɛ, de do ɔ, wo a huin swi koɖo ekewo. Mí tashi wo! Ŋkuvitɔnnɔ ciwo yí donɔ asɛ emɔ nɔ ŋkuvitɔnnɔwo ke yí wo nyi. Nɔ́ ŋkuvitɔnnɔ ɖekatɔ kplɔ ŋkuvitɔnnɔ xlɔtɔ yìkɔ ɔ, wowo amɛve lɔwo bɔnɔ doju vayì jenɔ dodu ɖeka mɛ.” (Mat. 15:12-14) Ci enyɔ ciwo Yesu nu ve dɔmɛ nɔ sɛnsɛnŋkɔnɔtɔ lɔwo can ɔ, dena emi nyɔnɔnwi lɔ nunu o.
Kpɔtɔ Anyi Mɛdru Yehowa tɔ Keke Asɔyi Mavɔ!
8 Mɛ ciwo yí ‘tonɔ nyɔnɔnwi so ji mɛ’ dedanasɛ le jugbaja mɔ yewowanɔ do Mawu se ji keŋ agbangban yi sewo le bebemɛ o. (Ezai 29:13) Wozenɔ nɔ amɛbleble nuwanawo. Amɛbletɔ ɖe tɛnŋ tɔ enu xoxo kpɔ so Yehowa se ɖewo ciwo mɛ nunya le nu. (Ʒaki 1:5-8) Étɛnŋ gbe to nɔ Yehowa le enu ciwo mɛ ewanɔ yɛ shigbe mɔ dele veviɖe hannɛ mɛ. Eyi nɔ eze shigbe mɔ dekpɔkpɔ alɔzu ɖe le tonumase yitɔ mɛɔ, étɛnŋ kpɔ ŋsɛn yí agbe dɔn yí adada le Mawu sewo ji ayikɔ yí lé esɛnsɛn Yehowa do, avatrɔ amɛbleble tɔ. (Ŋun. 8:11) Vɔ mìwoɔ, mìji mɔ mìatonɔ nyɔnɔnwi le enushianu mɛ.
Bibla mɛ Nuveviwo
it “Ariel” mm. 1; it “Ariel” No. 3
Ariel
(Arʹi·el) [Mawu vɔnsakpe xwemɛ alo Janŋtan Mawu tɔ].
3. Wona dosha ŋkɔ Ʒerusalɛmu le Ezai 29:1, 2, 7 mɛ. Ʒerusalɛmu nyi afi ci yí Mawu gbedoxɔ lɔ le yí wocu vɔnsakpe ɖeka do mɛ. Ci enyi ahan ɔ, jugan lɔ vatrɔ Mawu vɔnsakpe xwemɛ. Eyi lɔ ke yí ɖo anyi agu nɔ sɛnsɛn mɛ́mi Yehowa tɔ. Éle ahan gan, ŋɛdu ci yí le Ezai 29:1-4 mɛ nyi amɛkanxlenyɔ koɖo enyɔnuɖɛ so Ʒerusalɛmu gugu nu ci Babilonitɔwo avawa le 607 D.Y., hwenu yí jugan lɔ avatrɔ “vɔnsakpe xwemɛ” le emɔ bu nu. Yi gɔnmɛ yi nyi mɔ, ényi jugan ci mɛ wokɔ ehun do yí gbetɔ ezo yi yí eɖɔ koɖo mɛ ciwo wowu lɔwo. Woxo nuxu so susu vevi ciwo yí dɔ nuvɔn cɛ jɔ nu le kpukpui 9 yi 16 mɛ. Vɔ Ezai 29:7, 8 dasɛ mɔ jukɔn ciwo yí hɛn trɔntrɔn cɛ va Ʒerusalɛmu ji daɖo wowo tajinu kpɛtɛkpɛtɛtɔ lɔ gbɔ o.
2-8 FÉVRIER
MAWU NYƆ MƐ DƆKUNUWO EZAI 30-32
Ji Bexu le Yehowa Wawo Gɔnmɛ
w01 11/15 16 mm. 7
Yehowa Nyi Mìwo Bexu
7 Nɔ mìsɔ Yehowa wa mìwo bexuɔ, mìakpɔ akɔnfɛ le enyɔ cɛwo mɛ: “Á cɔn eo ji shigbe le xevi cɔnnɔ yi viwo ji do awawo mɛ ɛnɛ. Mawu a le shigbe akpoxɔnu ci yí [glɔnglɔn eta nɔ eo] ɛnɛ.” (Ehajiji Wema 91:4) Mawu glɔnnɔ ta nɔ mì shigbe lé xevinɔ sɔ awa cɔnnɔ eviɛ ji nɛ. (Ezai 31:5) ‘Ésɔ yi fuwo cɔnnɔ mì ji.’ Xevi “fuwo” nyinɔ yi wawo. Xevinɔ lɔ sɔ yi wa cɔnnɔ yi vi ji nɔ elanlenuwo ŋgbeva li o. Shigbe xevi hwɛhwɛwo nɛɔ, mìnɔnɔ vofamɛ le Yehowa wawo gɔnmɛ le kpɔwɛnyɔnunu mɛ, ɖo mìbe do Kristotɔ adodwiwo habɔbɔ yitɔ lɔ mɛ.—Ruta 2:12; Ehajiji Wema 5:1, 11.
Yehowa Akpedo eo nu le Hwenu Sɛnŋsɛnŋwo mɛ
13 Enu ci mìɖo awa. Tekpɔ veviɖe nɔ ŋgbeciciɛ azɔge nɔ amɛwo o. Nɔ mìci azɔge nɔ amɛwoɔ, mìdegbebunɔ enu kpɔ nywiɖe o. Mìwoŋtɔwo ɖekɛ koɖo cukaɖa ciwo mɛ mìtokɔ ji yí susu va nɔnɔ nɔ mì. Enububukpɔ ahan atɛnŋ kpɔ ŋsɛn dɔndɔn do gbeta ciwo mìasɔ ji. (Elo. 18:1) Nyɔnɔnwi enyi mɔ mì pleŋ mìʒan hwenu ɖewo keŋ anɔ mìwoɖekɛwo, vevitɔ nɔ mìdokɔ go nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋ ɖe. Vɔ nɔ mìnɔ azɔge nɔ amɛwo na nɔ hwenu jinjin ɖeɔ, ale shigbe mìgbegbeɛ kpedonu ci Yehowa nakɔ mì toto amɛwo ji ɛnɛ. Nɔ nɔnɔmɛ ci mɛ ètotoɔ gbegbɔnnu ɖeeɖe can ɔ, lɔn axɔ kpekpedonu ci ao xomumɛtɔwo, exlɔwo, koɖo hamɛmɛshinshinwo ana eo. Kpɔɛ mɔ Yehowa yí zanzan wo yí sɔ kpekpeɛdo ye nu.—Elo. 17:17; Ezai 32:1, 2..
“Lé “a na Ŋsɛn mí” Doɔ?
19 Lé àwɛ nɔ ao mɔkpɔkpɔ lɔ asɛnŋ ɔ? Le kpɔwɛ mɛ, nɔ èkpɔkpɔ emɔ mɔ àvanɔ agbe tɛgbɛɛ le nyigban jiɔ, hlɛnnɔ enyɔ ci Bibla nu so paradiso lɔ nu yí abunɔ tamɛ kpɔ so nu. (Ezai 25:8; 32:16-18) Bu tamɛ kpɔ so lé agbe lɔ avanɔ do le xexe yoyu lɔ mɛ nu. Kpɔɛni le susu mɛ mɔ yele nɔ. Miwo yí èkpɔkpɔ le nɔɔ? Egbeɖyiɖyi ciwo yí èsekɔɔ? Lé ewakɔ nɔ eoɔ? Nɔ èji mɔ yeabu tamɛ kpɔ so paradiso lɔ nuɔ, kpɔ lé wotɛ do le mìwo wemawo mɛ alo nakpɔ ehajiji video ciwo yí nyi Le xexe yoyu lɔ mɛ, Dagbejinjin ɖeeɖe o, alo Kpɔe Le Susu Me Ðaa. Nɔ mìji gamɛ yí bunɔ tamɛ kpɔ so lé xexe yoyu lɔ avanɔ do nuɔ, mìakpɔ mɔ mìwo cukaɖawo le “cukwin” yí woli na nɔ “ɖabaxoxo ɖeka.” (2 Kor. 4:17) To emɔkpɔkpɔ cɛ jiɔ, Yehowa ana nàsɛnŋ.
Bibla mɛ Nuveviwo
it “Kpɔnnɔ” mm. 6
Kpɔnnɔ
Le Kpɔwɛnyɔnunu mɛ. Le Bibla mɛɔ, wozannɔ nyɔgbe “kpɔnnɔ” do dumɛ nɔ enu sugbɔ. Le kpɔwɛ mɛɔ, Ʒozue koɖo Kalɛbu nu nɔ Izraɛliviwo gbɛbɔbɔ lɔ mɔ Kanaantɔwo “nyi kpɔnnɔ nɔ mì,” ci gɔnmɛ yí nyi mɔ woatɛnŋ aɖu wo ji fafɛɖe yí enu ci yí ajɔ lɔ akpedo Izraɛli nu alo ado ŋsɛn yi. (Amh 14:9) Taŋfuin xaxa gangan ci mɛ wole, ɖo Mawu gbe wo ze le Ehajiji Wema 80:5 mɛ, fini wonu so Izraɛli Lɛngbɔkplɔtɔ Yehowa nu le mɔ: “Éna woɖu ɖashiwo shigbe kpɔnnɔ nɛ.” Yehowa gbexo nuxu nɔ yi mɛwo mɔ yeana wo “cukaɖa kpɔnnɔ koɖo eshi amɛjiʒinʒintɔ”. Éze petii mɔ woxoxoɔ nuxu so nɔnɔmɛ ciwo mɛ woavanɔ nɔ wovaje wo ji yí anyi kpɔnnɔ koɖo eshi woɖuɖuɔ hannɛ.—Ezai 30:20, NWT.
9-15 FEVRIER
MAWU NYƆ MƐ DƆKUNUWO EZAI 33-35
“Ána eo Vofamɛnɔnɔ le ao Ŋkekewo mɛ”
Yehowa Akpedo Eo Nu Le Hwenu Sɛnŋsɛnŋwo Mɛ
7 Cukaɖa lɔ. Nɔ mìle cukaɖa sɛnŋ ɖe mɛɔ, lé enu wanɔ nɔ mì do, mìwo susuwo koɖo lé mìwanɔ nu do detɛnŋ sɔnɔgbe shigbe lé eɖo anɔ do nɛ o. Shigbe lé axublablawo dɔnɔ tɔjihun nɔ jihɔnshi bla le axu ji nɛɔ, ahan yí cukaɖa lɔwo dɔnɔ mì do vevisese mɛ eɖekplɔɖedo nɛ. Ana ci nu mìxo nuxu so vayi nu mɔ ahan yí yese vevi hwenu Luis ku nɛ. Énu mɔ: “Nɔ etɔ wawa nɔŋ shigbe mɔ ŋdegbele ebo ɖe nu hannɛɔ, anyi nu sanɔ dɔnu nɔ nyɛɖeki. Eyi dɔmɛzi wanɔŋ mɔ asunyɛ degbeli o.” Hweɖewonuɔ, Ana cinɔ yiɖekɛ yí eɖenɔ fun ni mɔ asɔ gbeta so ŋɖewo ciwo Luis wanɔ nywiɖe sa nu. Égbewanɔ ni shigbe mɔ yele axu ji yí jihɔnshi bla hannɛ. Lé Yehowa kpenɔdo mì nu do nɔ ewakɔ ahan nɔ mìɔ?
8 Lé Yehowa kpenɔdo mì nu do. Éna kankandoji mì mɔ yeana mìalo do. (Hlɛn 1 Piɛ 5:10.) Nɔ tɔjihun do go jihɔnshi sɛnŋsɛnŋ ɖeɔ, étɔnɔ xoxo yi ɖushi koɖo emiɔ mɛ yí enyinɔ afɔku ni. Wowanɔ ŋɖewo do kpakamɛ nɔ tɔjihun sugbɔ yí wonɔnɔ eshi lɔ mɛ keŋ nɔ jihɔnshi ɖe vatɔ xoxoɔ, woatɛnŋ ale tɔjihun lɔ do te. Enu ŋtɔ́ lɔwo ci woɖonɔ do tɔjihun lɔ nu dɔ yí degbexonɔ yinɔ ɖushi koɖo miɔ o yí egbeglɔnnɔ ta nɔ mɛ ciwo yí le tɔjihun lɔ mɛ yí wozɔnnɔ wowo mɔ fafɛɖe. Vɔ gbɔxwe enu ciwo yí ali do te lɔ awa edɔ nywiɖeɔ, tɔjihun lɔ ɖo ayikɔ. Ahanke le cukaɖa hwenuwoɔ, Yehowa ale mì do te nɔ mìkpɔtɔ yikɔ ŋkɔ le egbejinɔnɔ mɛ
Lé mìawɛ akpɔtɔ akpɔnɔ jijɔ nɔ mìtokɔ tetekpɔwo mɛ
10 Lé mìaɖu ji do: Biɔ nunya Yehowa. Gbɔxwe mìado ji le tetekpɔwo mɛ koɖo jijɔɔ, mìɖo abiɔ Yehowa le gbedodoɖa mɛ doŋkɔ mɔ yɛ le na nunya ci mìʒan yí asɔ gbeta nywiwo mì. (Hlɛn Ʒaki 1:5, NWT.) Lé mìɖo awa nu do nɔ ewa nɔ mì mɔ Yehowa deɖo mìwo gbedodoɖa ŋci zeɖeka kakaɔ? Ʒaki mɔ mìwo le “kpɔtɔ abiɔnɔ” Mawu. Nɔ mìkpɔtɔ biɔnɔ nunya Yehowaɔ, dave nu o. Dado dɔmɛzi do mì o. Nɔ mìdo gbe ɖaɖa yí biɔ nunya ci mìasɔ do ji le tetekpɔwo mɛ mìwo Da ci yí le jeŋkwimɛɔ, “énanɔ [mì] koɖo xomɛvu”. (Eha. 25:12, 13) Ékpɔnɔ tetekpɔ ciwo mɛ mìle, mìwo nu kunɔ lanmɛ ni yí eji veviɖe mɔ yeakpedo mì nu. Ecɛ na mìkpɔnɔ jijɔ sugbɔ! Vɔ, lé Yehowa nanɔ nunya mì doɔ?
11 Yehowa nanɔ nunya mì to yi Nyɔ lɔ ji. (Elo. 2:6) Gbɔxwe mìakpɔ nunya cɛɔ, mìɖo akplanɔ Mawu Nyɔ lɔ koɖo mìwo Bibla nukplawemawo. Vɔ mìdakpla enu lɔwo kpoŋ o. Mìɖo azan Mawu nunya lɔ le mìwo gbenɔnɔ mɛ yí awanɔ do yi nukplamuwo ji. Ʒaki ŋwlɛ mɔ: “Míwanɔ do enyɔ lɔ ji, yí míŋgbenyi nyɔsetɔwo ɖekɛ” o. (Ʒaki 1:22, NWT) Nɔ mìwanɔ do Mawu nukplamu jiɔ, mìvanyinɔ amɛ fafawo, nugɔnmɛsetɔwo, koɖo ŋshishikunamɛtɔwo doji. (Ʒaki 3:17) Nɔnɔmɛ cɛwo kpenɔdo mì nu mìdonɔ ji le tetekpɔ ɖekpokpui mɛ yí gbekpɔtɔ kpɔnɔ jijɔ.
ip-1 352-355 mm. 21-22
“Amɛɖekpokpui ci yí le Enɔ da nu mɔ: ‘ŋ Ble o’”
21 Vɔ, Ezai nyɔnuɖɛ lɔ vamɛ le mìwo hwenu. Egbɛɔ, Yehowa mɛwo kpɔ dɔ̀yɔyɔ le gbɔngbɔn mɛ. Wokpɔ vovo so ŋsu nukplamuwo shi shigbe ese makumaku, mawu amɛtɔn nyi ɖeka koɖo ezomavɔ nɛ. Woxɔ mɔdasɛnamɛ so agbenywinɔnɔ nu ci yí na wovo so enuwana makɔmakɔwo nu yí gbekpekpeɛdo wo nu wosɔnɔ gbeta nywiwo. Eyi toto Yesu Kristo tafɛn vɔnsa lɔ jiɔ, wovo yí sɛnsɛn Mawu nywiɖe yí ɖo ayexa mɛ́mi. (Kolosetɔwo 1:13, 14; 1 Piɛ 2:24; 1 Ʒan 4:10) Edɔ̀yɔyɔ le gbɔngbɔn mɛ cɛ hɛnnɔ nyɔnawo vɛ le ŋcilanmɛ. Le kpɔwɛ mɛ, ci kristotɔwo zenɔ nɔ gbɔdɔndɔnmasɔkoɖose koɖo siga yɔyɔɔ, éna yí wodelenɔ amɛgbɔdɔndɔn koɖo kanŋsɛ dɔ̀ ɖewo o.—1 Korɛntitɔwo 6:18; 2 Korɛntitɔwo 7:1.
22 Gbesɔ kpe niɔ, enyɔ ciwo yí le Ezai 33:24 mɛ avamɛ le emɔ gangan nu le Armagedɔn godu le Mawu xexe yoyu lɔ mɛ. Le Mɛsia Fyɔɖuxu cɛkpakpa lɔ gɔnmɛɔ, agbetɔwo akpɔ edɔ̀yɔyɔ gangan le ŋcilanmɛ yí gbɔngbɔn mɛ tɔ abɔdo nu. (Enyɔdasɛ 21:3, 4) Kankandoji li mɔ Yesu agbevawa enujiŋ ciwo ewa hwenu ele nyigban lɔ ji nɔ wogu Satana xexe cɛ swi, eyi awɛ le nyigban lɔ keŋkeŋ ji. Ŋkuvitɔnnɔwo akpɔ nu, eto ahun nɔ tokunɔwo yí atakunɔwo azɔn zɔnli! (Ezai 35:5, 6) Ecɛ ahun emɔ nɔ mɛ ciwo yí ci agbe le xaxa gangan lɔ mɛ yí woawa edɔ sugbɔ nɔ nyigban lɔ atrɔ paradiso.
Bibla mɛ Nuveviwo
Kpɔtɔ Azɔnkɔ “Emɔ Kɔkwɛ” Lɔ Ji
8 ‘Mɛɖewo tɛnŋ mɔ, ‘Enyɔ cɛwo pleŋ nyɔ nywiɖe, vɔ enu ci yí jɔ do Ʒuifuwo ji xoxoxo vayi kan mìwo can le egbɛ mɛa?’ Ɛɛ, ekan mìwo can, ɖo mìatɛnŋ anu mɔ, mìzɔnkɔ “Emɔ Kɔkwɛ” lɔ ji gbɛ hɛnnɛ. Nɔ amɛshiaminɔ alo “lɛngbɔ bu” mɛ tɔwo mìnyi can ɔ, mìɖo akpɔtɔ azɔnkɔ “Emɔ Kɔkwɛ” lɔ ji, ɖo akpedo mì nu mìakpɔtɔ asɛnkɔ Yehowa le egbɛ mɛ yí avakpɔ shicu ciwo yí Mawu Fyɔɖuxu lɔ ahɛn va nyigban lɔ ji le esɔ mɛ. (Ʒan 10:16) So xwe 1919 mɛɔ, ŋsu, nyɔnu koɖo ɖevi miliɔn nɛniɖe so le Babiloni gangan lɔ, ŋsusɛnsɛnhawo gbɛbɔbɔ mɛ yí vatɔ emɔ cɛ lɔ zɔnzɔn. Kankandojitɔɔ, èle wo mɛ. Exwe 100 han ke yí amɛwo tɔ emɔ cɛ lɔ zɔnzɔn, vɔ keke so exwe sanŋdi nɛniɖe ke yí wotɔ emɔ lɔ dradra do.
16-22 FEVRIER
MAWU NYƆ MƐ DƆKUNUWO EZAI 36-37
“Ŋgbevɔn nɔ Enyɔ Ciwo Àse o”
it “Ezekiazi” No. 1 mm. 14
Ezekiazi
Woɖu Senakeribu ji le Ʒerusalɛmu. Shigbe lé Ezekiazi kpɔkpɔ mɔ ni nɛɔ, Senakeribu ɖui gligaan mɔ yeaje Ʒerusalɛmu ji. Hwenu yí Senakeribu koɖo yi hwakɔn trɔdo Lakishi ju sɛnŋsɛnŋ lɔɔ, édɔ akpaxwe ɖeka nɔ yi hwakɔn koɖo yi hwaga ɖewo ɖaɖa nɔ woayi nu nɔ Ʒerusalɛmu mɔ yɛ le sɔ yiɖeki jo. Eŋɛdotɔ nɔ gbɛbɔbɔ lɔ nyi Rabshake (de yi ŋkɔ nɛ o, vɔ texwe ci ele ŋkɔ yɔ) ci yí wa ɖaŋ do Ebregbe nywiɖe. Édo axwa yí gbali Ezekiazi yí ji ge le Yehowa nu. Ésɔ egoyiyi nu mɔ Yehowa datɛnŋ ahwlɛn Ʒerusalɛmu gan le Asiri Fyɔ lɔ shi shigbe lé jukɔn bu mɛ mawuwo desun ji yí hwlɛn wowo sɛntɔwo nyigbanwo o.—2Efy 18:13-35; 2Kro 32:9-15; Ezai 36:2-20.
ip-1 387 mm 10
Wocu Efɛn nɔ Efyɔ Ðeka do yi Xɔse Ŋci
10 Le yɛ goduɔ, Rabshake gbeɖo ŋwi nɔ Ʒuifuwo mɔ le sɔjawo kpaxweɔ, mɔkpɔkpɔ ɖekɛ deli nɔ wo o. Édo wo kpɔ koɖo egoyiyi yí nu mɔ: “Nana eo esɔ 2000 nɔ mìakpɔ mɔ àkpɔ esɔkutɔ sugbɔ ciwo aku wo ma?” (Ezai 36:8) Vɔ, le nyɔnɔnwi mɛ ɖe, Ʒuda sɔwo asugbɔ alo ahwe yí le veviɖea? Oo, denyi lé Ʒuda sɔjawo sugbɔ yí sɛnŋ do yí ana woakpɔ hwlɛngan o. Elododo Wema 21:31 dre mɛ mɔ: “Amɛwo tɛnŋ dra enushanu do nɔ ahwa wawa, esɔwo can. Vɔ, wo da tɛnŋ ɖuji nɔ́ Tɔhonɔ de na wo ejiɖuɖu lɔ o.” Eyi Rabshake nunuɔ mɔ Yehowa shicu le yewo ji yí dele Ʒuifuwo ji o. Énu kpi mɔ, nɔ denyi ahan yɔ nɛɔ, Asiritɔwo datɛnŋ ava Ʒuda nyigban ji kpɔ gbeɖe o.—Ezai 36:9, 10.
ip-1 388 mm. 13-14
Wocu Efɛn nɔ Efyɔ Ðeka do yi Xɔse Ŋci
13 Rabshake gbeɖe nyɔ buwo ti yí sɔ nu ahwanyɔwo. Ékanxle Ʒuifuwo nɔ ci woɖoɖoŋ do Ezekiazi nu ci enu mɔ: “Yehowa ŋtɔ ahwlɛn mì gan.” Rabshake ɖo ŋwi nɔ Ʒuifuwo mɔ Samari mawuwo desun ji yí hwlɛn akɔta amɛ́wo lɔwo gan le Asiritɔwo shi o. Lé woanu so jukɔn bu ciwo Asiri xɔ nuɔ? Ébiɔ se mɔ, “Fini yí Xamati koɖo Apadi mawuwo leɔ?” “Fini yí Sefavaimu vojuwo leɔ? Wohwlɛn Samari gan le anyi lɔ mɛa?”—Ezai 36:18-20, NWT.
14 Nyɔnɔnwi yɔ, Rabshake demɔnje mɛ mɔ evototo gangan ɖeka le Samari ci yí gbe xɔse koɖo Ʒerusalɛmu ci yí Ezekiazi kplɔkplɔ mɛ o. Samari ŋsumawuwo deɖo ŋsɛn yí ahwlɛn akɔta amɛ́wo ciwo yí le fyɔɖuxu lɔ mɛ gan o. (2 Efy 17:7, 17, 18) Ebu yí nyi mɔ, Ʒerusalɛmu ci Ezekiazi kpakpa nɔ, trɔ le godu nɔ ŋsumawuwo yí va Yehowa gbɔ keŋ asin. Vɔ Ʒuda ŋɛdotɔ amɛtɔn lɔwo detekpɔ mɔ yewoadre enyɔ cɛ mɛ nɔ Rabshake o. “Wokpɔtɔ bɔ nu yí wodeɖo enyɔ ɖe nu ni o, ɖo Efyɔ lɔ do ese nɔ wo yí nu mɔ: ‘Mídeɖo aɖo enyɔ ŋci ni o.’” (Ezai 36:21, NWT) Eliakimu, Shebna koɖo Yoa trɔ yi Ezekiazi gbɔ yí vayi nu enyɔ ciwo Rabshake nu ni.— Ezai 36:22.
Bibla mɛ Nuveviwo
it “Ega” mm. 4
Ega
Yehowa nu nɔ Efyɔ Senakeribu Asiritɔ mɔ: “Ɛɛ. E do dɔmɛzi do ŋ. Ŋ se egoyiyi mɛzuzu aotɔwo. Na sɔ Anyi ga trɔn ŋɔci mɛ nɔ eo. Yi, Na sɔ egadonumɛ esɔtɔ sɔ daɖo ao glanmɛ. Eyi, na trɔ eo gbɛ va axomɛ toto emɔ ci ji yí e va do.” (2Efy 19:28; Ezai 37:29) Denyi Senakeribu ŋtɔ dro mɛ yí eyi le o, vɔ Yehowa ŋtɔ yí tɛ do ji nɔ aso le Ʒerusalɛmu yí atrɔ yi Ninivu fini yí eviɛwo wui le (2 Efy 19:32-37; Ezai 37:33-38) Yehowa sɔ numɛga donɔ aglan mɛ nɔ jukɔn ciwo yí nyi ketɔnɔwo. Yi gɔnmɛ yí nyi mɔ eɖonɔ acɛ do wo ji shigbe le woɖonɔ acɛ do elan ci wodo ega enu nɔ ji hannɛ.—Ezai 30:28.
23 FEVRIER–1 MARS
MAWU NYƆ MƐ DƆKUNUWO EZAI 38-40
“Shigbe Lɛngbɔkplɔtɔ nɛɔ, Ále bu nɔ yi Lɛngbɔwo”
Enu ci Bibla Kpla mì so yi Watɔ lɔ nu
3 Hlɛn Ezai 40:8. So exwe kotokun nɛniɖe keɔ, Mawu Nyɔ lɔ na nukplamu nywiwo ŋsu koɖo nyɔnu egbejinɔtɔwo. Lé ecɛ tɛnŋ nyi ahan doɔ? Enu ŋkɔtɔ ciwo ji woŋwlɛ Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo do sasa, nyi enu ciwo yí danahɛn. Eyi taɖo wema ŋkɔtɔ ŋtɔ́wo degbeli gbɛ o. Vɔ Yehowa wɛ keke yí amɛwo trɔ yí ŋwlɛ Enuŋwlɛŋwlɛ kɔkɔɛ lɔwo do nubuwo ji. Mɛ ciwo yí kpɔ enu lɔwo yí trɔ yí ŋwlɛ nyi nuvɔnmɛwo, ganŋgan wotekpɔ yí nɔ zanŋte do enu lɔwo nu nywiɖe. Le kpɔwɛ mɛ, wemanyatɔ ɖeka xo nuxu so Ebre Nuŋwlɛŋwlɛ lɔwo nu yí mɔ: “Mìatɛnŋ anu koɖo kankandoji mɔ, hwenu xoxui wema bu ɖe deli, ci wotrɔ yí ŋwlɛ yí esɔgbe ahan o.” Eyi taɖo ci woŋwlɛ Bibla vayi xoxoxo do enu ciwo yí danahɛn ji yí afɛn le mɛ ciwo trɔ yí ŋwli nu can ɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ, nyɔ ciwo mìhlɛnkɔ le Bibla mɛ gbɛ, sɔgbe koɖo nyɔ ciwo yí yi Watɔ Yehowa nu.
4 Yehowa gbɔ yí “enunana nywiwo pleŋ koɖo enunana kpɛnkpinwo pleŋ so.” (Ʒaki 1:17) Bibla le enunana vevi ciwo Yehowa na mì mɛ. Nɔ mɛɖe na ŋɖe mìɔ, edasɛ mɔ mɛ lɔ jeshi mì ɖɛ nywiɖe yí gbenya mìwo ʒanwo. Ahanke enyi le Bibla kpaxwe can nɛ. Mìkplanɔ enu sugbɔ so Yehowa nu nɔ mìhlɛnhlɛn Bibla ci ena mì. Mìvakpɔɛni mɔ éjeshi mì ɖɛ nywiɖe yí gbenya mìwo ʒanwo. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ lé Bibla dasɛ Yehowa nɔnɔmɛ amɛtɔn cɛwo do: yi nunya, yi jɔjɔɛnyinyi koɖo yi lɔnlɔn. Ŋkɔtɔɔ, mìakpɔ lé Bibla dasɛ Mawu nunya do.
cl 70 mm. 7
Amɛhwlɛngan Ŋsɛn —“Mawu Nyi Mìwo Bexu”
7 Ci Yehowa sɔ yiɖeki sɔ kpɔ koɖo lɛngbɔkplɔtɔɔ, éna mìkando ji mɔ eji veviɖe mɔ yeaglɔn ta nɔ mì. (Ezekiɛli 34:11-16) Ðò ŋwi lé wodre Yehowa do le Ezai 40:11 mɛ ci nu mìxo nuxu so le Eta 2 tɔ mɛ nɔ wema cɛ: “Tɔhonɔ a kplɔ Yi mɛwo shigbe le lɛngbɔ kplɔtɔ kplɔnɔ lɛngbɔwo do ɛnɛ. Tɔhonɔ a zan Yi lɔ̀ (ŋsɛn) yi A bɔ Yi lɛngbɔwo do ju. Tɔhonɔ Á kɔ lɛngbɔviwo yi A sɔ wo do Yi lɔ̀wo mɛ. Wowo nɔwo a zɔn zɔnlin toto axa ji ni.” Lé lɛngbɔvi lɔ wɛ keke yí ɖonɔ lɛngbɔkplɔtɔ lɔ “lɔ̀wo” mɛɔ—yi wu ŋwlaŋwla mɛ enɔnɔ nia? Taŋfuin lɛngbɔvi lɔ ate gogui yí asɔ afɔ sɔ klin alo asɔ eta yitɔ sɔ tɔɛ. Ci ele han ɔ, lɛngbɔkplɔtɔ lɔ yí ɖo abubɔ, akɔ lɛngbɔvi lɔ ɖɔɖɔɖɔ yí asɔ do yí lɔ̀wo gblamɛ. Foto nyakpɔkpɔ ɖeka wa ɖaŋ dre lé mìwo Lɛngbɔkplɔtɔ Gangan lɔ lenɔ ebu nɔ mì yí gbeglɔnnɔ eta nɔ mì do!
w18.01 8 mm. 4-6
Ékpenɔdo “Amɛ Ciwo yí Gbɔjɔ nu”
4 Hlɛn Ezai 40:26. Amɛ ɖekɛ detɛnŋ hlɛn wlecivi nɛni ci yí le xexegbɛ lɔ mɛ vɛ o. Jɔjɔmɛnununyatɔwo nu mɔ nɔ wosɔ mìwo galaxie ɖeka ahan ɔ, wlecivi ciwo awu miliya 400 yí le mɛ. Éle ahan gan Yehowa na ŋkɔ wlecivi ɖekaɖeka. Nyi mìakpla le mɛɔ? Ci Yehowa sɔ ɖe le ji nɔ enuwawa ciwo mɛ agbe dele ɖe, ci yí vanyi míwo ciwo yí sinkɔ tɔɔ, míwo ciwo yí dewa do ahan ji o, vɔ yí enyi lɔnlɔn yí míɖo ni taɖo! (Eha. 19:1, 3, 14) Mìwo Da vevi lɔ jeshi mí ɖɛ nywiɖe. “Vɔ éhlɛn eɖakwi ciwo pleŋ yí le ta nɔ mí ŋtɔkpu.”(Mat. 10:30) Ehajitɔ lɔ na mìkando ji mɔ: “Yehowa jeshi enu ci mɛ yí amɛjɔjɔɛwo totoɔ.” (Eha. 37:18, NWT) Nyɔnɔnywi yɔ, énya cukaɖa ciwo mɛ ètotoɔ yí atɛnŋ ana eo ŋsɛn ci àsɔ do ji le wo mɛ ɖekaɖeka.
5 Hlɛn Ezai 40:28. Yehowa gbɔ yí ŋsɛn ci yí wugan ŋsɛnwo pleŋ jɔ so. Le kpɔwɛ mɛ, bù tamɛ kpɔ so ŋsɛn ci ena ewe nu. Jɔjɔmɛnununya ŋwlɛtɔ David Bodanis kpɔɛ mɔ: “Ŋsɛn ci yí Ewe lɔ ɖenɔ ti le ɖabaxoxo ɖeka mɛ sɔ koɖo ŋsɛn ci yí le bombu nɛniɖe [bombu miliɔn nɛniɖe] shi.” Enugɔnmɛjitɔ bu wa kɔnŋta so Ewe lɔ nu yí nu mɔ: “zozu ci Eɖenɔ ti le ɖabaxoxo ɖeka mɛ atɛnŋ asun nɔ agbetɔwo na nɔ exwe 200.000”! Ci ele ahan ɔ, mɛɖe datɛnŋ axo nu kpɔ so mɛ ci nanɔ ŋsɛn Ewe nu yí amɔ yɛdatɛnŋ ana ŋsɛn mì yí mìato cukaɖa ɖekpokpui mɛ o.
6 Hlɛn Ezai 40:29. Mìkpɔnɔ jijɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ. Yesu nu nɔ yi nukplaviwo mɔ: “Mísɔ acikplakɔ anyitɔ ɖo míwoɖekiwo ji.” Énu kpi mɔ: “eyi míakpɔ gbɔndomɛ. Ðo acikplakɔ anyitɔ sɔsɔ degbɔnnu o yí anyi gban foɖa.” (Mat. 11:28-30) Nyɔnɔnywi teŋ yí enyɔ cɛwo nyi! Hweɖowonuɔ, enu tɛnŋ cikɔ nɔ mì gbɔxwe mìayi hamɛ lɔ bɔbɔwo alo kunuɖegbe. Vɔ nɔ mìgbɔ so bɔbɔ alo kunuɖegbe ɖe, lé ewanɔ nɔ mìɔ? Mìkpɔnɔ gbɔndomɛ yi wa ɖaŋ dranɔ do ɖɛ yí ato agbemɛ cukaɖawo mɛ. Yesu cikplakɔ degbɔnnu sɔsɔ o!
Bibla mɛ Nuveviwo
ip-1 400 mm. 7
“Mí do Akɔnfa nɔ Anyi Mɛwo”
7 Ci wotrɔ yí ɖo sɛnsɛn mɛ́mi lɔ le exwe Sanŋdi amadɛntɔ D.Y. mɛɔ, de eyi enyi mɔ hwehunnɔtɔ ɖekɛ mɛ yí enyɔnuɖɛ lɔ vamɛ o. Évamɛ le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ K.H. hɛnnɛ. Ʒan amɛʒindoshimɛtɔ nyi mɛ ci wose gbemɛ nɔ yí “[e]dodoɔ axwa le zogbeji.” Ecɛ dɔ yí Ezai 40:3 nyɔwo vamɛ (Luiki 3:1-6) Gbɔngbɔn va Ʒan ŋtɔ ji yí ewa do Ezai nyɔwo ji. (Ʒan 1:19-23) Tɔ so exwe 29 K.H. ɔ, Ʒan tɔ emɔ dradra do ɖɛ nɔ Yesu Kristo. Ci etɔ nuxu xoxo so Mɛsia lɔ nuɔ, amɛwo tɔ emɔ kpɔkpɔ nɔ gbeɖu cɛ, eyi woɖo to yi yí kplɔɛdo. (Luiki 1:13-17, 76) Toto Yesu jiɔ, Yehowa ato Mawu Fyɔɖuxu lɔ ji yí ana vovo mɛ ciwo yí trɔ ji mɛ—vovo so nuvɔn koɖo eku shi. (Ʒan 1:29; 8:32) Ezai nyɔwo vamɛ keŋkeŋ hwenu yí wohwlɛn Izraɛli gbɔngbɔn mɛ tɔ kpɛtɛkpɛtɛtɔ gan le Babiloni Gangan lɔ shi le exwe 1919 mɛ yí trɔ ɖo sɛnsɛn adodwi lɔ.