Job Wema Lɔ Akpedo Eo Nu Hwenu Èle Cukaɖawo Mɛ

1-2. Susu ɖewo ciwo yí taɖo enyɔ mɔ woahlɛnnɔ Job wema lɔɔ?

HWENU èhlɛn Job wema lɔ vayi yɛɔ? Ci woŋwli so exwe 3500 koɖo ŋɖewo yɛ can ɔ, amɛ sugbɔ kpɔnɔ wema xoxwi cɛ mɔ yɛnyi wema nywitɔ ci ɖekɛ desɔ koɖo o. Amɛwo kannɔfu wema nywi cɛ ɖo enyɔgbe ciwo wozan yí sɔ ŋwli lɔwo le fafɛɖe yí ɖo ŋsɛn. Moizi yí nyi mɛ ci yí ŋwlɛ wema vevi cɛ, vɔ Mɛ ci tɔ enyi teŋ yí nyi Yehowa Mawu.—2 Tim. 3:16.

² Job wema lɔ nyi akpaxwe vevi ɖeka le Bibla mɛ. Nyi yí taɖoɔ? Édre enyɔ gangan ɖeka ci yí le te yí kpanŋkɔ enuwawa nyaŋɖɛwo pleŋ mɛ petii. Eyi nyi mɔ woana Yehowa ŋkɔ akpɔtɔ anɔ mɛmiɖe. Égbekpla enu ɖewo mì so Yehowa nɔnɔmɛ nywiwo nu. Ðewo yí nyi yi lɔnlɔn, yi nunya, jɔjɔɛnyinyi yitɔ koɖo yi ŋsɛn. Le kpɔwɛ mɛ, Job wema lɔ yɔ Yehowa mɔ “Ŋsɛnwopleŋtɔ” donu 31. Eyi nɔ woxoxu wema kpɛtɛwo pleŋ ɔ, Job wema lɔ tɔ wugan wu zenɛni ci eze le wowo mɛ. Job wema lɔ gbena ɖoŋci nɔ agbe mɛ nyɔbiɔse sugbɔwo keke je ɖeka ci yí kpɔtɔ dodoɔ aya nɔ amɛ sugbɔ ji. Eyi nyi: Nyi yí taɖo Mawu ɖe mɔ yí efunkpekpewo liɔ?

3. Nyɔna ɖewo ciwo mìatɛnŋ akpɔ nɔ mìkplakpla Job wema lɔɔ?

³ Mìatɛnŋ asɔ Job wema lɔ hlɛnhlɛn sɔ koɖo lé wodenɔ eto ɖe ji do. Nɔ èvaɖo eto lɔ tamɛɔ, àtɛnŋ akpɔ enu ciwo yí trɔdo eo petii. Ahanke hwenu mìhlɛnkɔ Job wema lɔɔ, mìatɛnŋ amɔŋje lé Yehowa kpɔnɔ mìwo funkpekpewo do mɛ gbawlɛɛ. Mìakpla enu so lé Izraɛliviwo atɛnŋ aɖu ele nɔ Job xolɔlɔ lɔ do sa koɖo lé mìatɛnŋ aɖu le ni do le egbɛ mɛ. Mìagbekpla lé mìatɛnŋ azan Bibla mɛ xolɔlɔ cɛ yí asɔ kpedo mɛbuwo nu do.

MAWU ÐE MƆ YÍ JOB KPE FUN

4. Evototo gangan ci yí le gblamɛ nɔ Job koɖo Izraɛlivi ciwo yí le Eʒipti hwenɔnuɔ?

⁴ Hwenu yí Izraɛliviwo le hwashigbemɛ yí kpekɔ fun le Eʒipti ɔ, ŋsu ɖeka ci yí tɔ mɔ Job can nɔkɔ agbe le Uz nyigban ji. Taŋfuin nyigban ŋtɔ́ le wezexu nɔ Gbeɖu Nyigban lɔ yí le tagbe age nɔ Arabi. To akpo nɔ Izraɛlivi ciwo yí tɔ vojuwo sɛnsɛn le Eʒipti ɔ, Job sɛnkɔ Yehowa le egbejinɔnɔ mɛ. (Ʒoz. 24:14; Ezek. 20:8) Yehowa nu so Job nu mɔ: “Amɛ ɖekpokpwi dele xexeɛ mɛ yí le shigbe Job nɛ o.”a (Job 1:8) Job je dɔku haan yí ŋkɔ yi to ni wu mɛɖekpokpui ci yí le wezexu nɔ nyigban lɔ hwenɔnu. (Job 1:3) Yi nu vavekɔ Satana nu haan ci ekpɔ amɛ ŋkuvileji ŋtɔ́ ci ŋkɔ yi to nɔ sɛnkɔ Mawu le egbejinɔnɔ mɛ!

5. Nyi yí taɖo Yehowa ɖe mɔ yí Job kpe efun ɔ? (Job 1:​20-22; 2:​9, 10)

⁵ Satana nu mɔ nɔ Job tɔ efun kpekpeɔ, yɛatɛnŋ ami Yehowa sɛnsɛn. (Job 1:​7-11; 2:​2-5) Éle ahan gan, Yehowa lɔn Job veviɖe yí enyɔ ci Satana nunuɔ vafɔn enyɔ vevi sugbɔ do te. Eyi taɖo, Yehowa ɖe emɔ nɔ Satana nɔ atekpɔ adasɛ mɔ enyɔ ci enunuɔ so Job nu nyi nyɔnɔnwi alo ŋsu ma. (Job 1:​12-19; 2:​6-8) Satana wu Job lɛngbɔwo koɖo wowo kplɔtɔwo. Éna yí Job vi amɛ̀wo lɔwo ku. Édɔ yí Job je abi so ta keke vayi afɔ. Vɔ enuvevi cɛwo ci ewa koɖo Job dena yí emi egbejinɔnɔ nɔ Mawu o. (Hlɛn Job 1:​20-22; 2:​9, 10.) Ci hwenuwo vayikɔɔ, Yehowa da edɔ̀ nɔ Job yí gbena egbevanyi dɔkunɔ yí ŋkɔ gbeyi to ni yí egbeji evi amɛ̀wo buwo doji. Yehowa gbedo exwe exwe ji nɔ Job gbenɔnɔ enujiŋtɔ. Égbenɔ agbe na nɔ exwe 140 bu doji keŋ yí tɛnŋ kpɔ viviɛ zenɛtɔwo. (Job 42:​10-13, 16) Lé amɛwo atɛnŋ akpɔ nyɔna so Job xolɔlɔ cɛ mɛ vayi do saɔ, yí lé mìatɛnŋ akpɔ nyɔna so mɛ le egbɛ mɛ doɔ?

6. Nɔ Izraɛliviwo mɔŋje enu ci yí taɖo efunkpekpewo li mɛ sa ɖe, lé woatɛnŋ aɖu le ni doɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁶ Lé Izraɛliviwo atɛnŋ akpɔ nyɔna so mɛ do sa. Agbe lɔ defa do Izraɛliviwo ɖeeɖe le Eʒipti o. Le kpɔwɛ mɛ, Ʒozue koɖo Kalɛbu zan wowo jajɛ hwenu le hwashigbemɛ. Eyi ci wowoŋtɔwo dewa afɛn can ɔ, wozan exwe 40 yí sɔ nɔ zogbeji. Nɔ Izraɛliviwo jeshi cukaɖa ciwo mɛ Job to koɖo enu ciwo yí vajɔ do ji le vɔvɔnu nɔ yi gbe saɔ, kankandoji li mɔ átɛnŋ akpedo wowo koɖo wowo viviwo nu yí woanya mɛ ci teŋ yí le godu nɔ wowo funkpekpewo mɛ. Woatɛnŋ agbemɔŋje enu ci yí taɖo Mawu ɖe mɔ yí efunkpekpewo gbeli mɛ doji koɖo lé egbejinɔnɔ agbetɔwo tɔ adɔ yí woakpɔ shicuwo do.

7-8. Lé Job wema lɔ atɛnŋ akpedo mɛ ciwo yi kpekpeɛ fun le mì mɛ nu doɔ? Na kpɔwɛ ɖeka.

⁷ Lé mìwo aɖu ele ni do. Ésadɔnu mɔ amɛ sugbɔ degbeɖo xɔse do Mawu nu le agbe lɔ mɛ o, ɖo wodemɔŋje ŋci yí taɖo enubaɖawo jɔkɔ do amɛnywiwo ji mɛ o. Mìasɔ Hazelb ci yí so Rwanda kpɔwɛ. Hwenu ele vihwɛ mɛɔ, éxɔ Mawu ji se. Vɔ enuwo vatrɔ. Yi jilawo gbe nɔnɔ, ecɛ na yí asu ci enɔlɔ vaɖe trenɔ fun ni haan. Hwenu evahun cugbejɛɔ, wovadɔn gbɔ akpasɛnsintɔ. Hwenu eyi sɛnsɛnxɔ ɖeka mɛ yí ji mɔ yeakpɔ akɔnfanamɛɔ, dekpɔ ta nɔ ŋɖe o. Le yiyimɛɔ, évaxo nuxu nɔ Mawu. Énu mɔ: “Mawu, ŋdodoɔ gbe ɖaɖa nɔ eo, ŋjenɔ agbla mɔ nawa enunywi, vɔ èvasɔnɔ evwin do enywi dumɛ nɔŋ. Ecɛyɛɔ, ŋjijiɛ mɔ naso gbeɖe eo ɖɛ yí awa enuɖekpokpui ci yí droŋ keŋ akpɔ jijɔ.” Shigbe Hazel nɛɔ, amɛ sugbɔ kpɔɛni mɔ Mawu yí hɛnnɔ efunkpekpe va yewo ji, kpɔ lé wowo nu sa dɔnu do ɖa!

⁸ Éle ahan gan, mìwokpla so Job xolɔlɔ lɔ mɛ mɔ denyi Mawu yí dɔ yí mìkpenɔ efun o, vɔ Satana yɔ! Mìgbekpla hɛnnɛ mɔ nɔ agbetɔwo kpekɔ fun ɔ, mìdeɖo abui mɔ wowa enudɔndɔn ɖe ŋci yɔ o. Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo nu nɔ mì mɔ “hwenu koɖo enumaɖoŋdonuwo” atɛnŋ ajɔ do mɛɖekpokpui ji le gaɖekpokpui mɛ. (Ŋun. 9:11; Job 4:​1, 8) Eyi mìkpla mɔ nɔ mìdokɔ ji le funkpekpewo mɛ le egbejinɔnɔ mɛɔ, Yehowa ato yɛ ji yí asɔ gbe enyɔ nɔ Satana. Ecɛ kpedo mì nu yí mìhwlɛnnɔ ta nɔ Mawu ŋkɔ. (Job 2:3; Elo. 27:11) Éjenɔŋ nɔ mì mɔ mìkpla enu cɛwo le Bibla mɛ ɖo mìvanya enu ci yí taɖo mìwo koɖo mìwo mɛveviwo kpenɔ efun. Le yiyimɛɔ, Hazel vatɔ enukplakpla koɖo Yehowa Kunuɖetɔwo yí vamɔŋje mɛ mɔ denyi Mawu yí dɔ yekpekɔ fun o. Énu mɔ: “Ŋgbetrɔ yí do gbe ɖaɖa nɔ Mawu yí nu lé enu wakɔ do nɔŋ ni koŋ. Ŋnu nɔ Yehowa mɔ hwenu ŋnu ni mɔ naso gbeɖi ɖɛɔ, denyi enu ci ŋjikɔ awa tɛnŋ nɛ o. Ŋnu enyɔ cɛwo ɖo ŋdenya mɛ ciŋmɛ yí enyi o. Evyɛɔ, ŋvamɔŋje mɛ mɔ Yehowa lɔnŋ. Ŋvakpɔkɔ jijɔ manumanu ɖɛyɛ.” Mìdo akpe mɔ mìjeshi enu ci yí taɖo Mawu ɖe mɔ yí efunkpekpewo li! Ecɛyɛɔ, mìaxo nuxu so lé Job xolɔlɔ lɔ atɛnŋ akpedo mìwo ɖekaɖeka nu hwenu mìtokɔ cukaɖawo mɛ nu.

JOB XOLƆLƆ LƆ ATƐNŊ AKPEDO MÌ NU YÍ MÌADO JI

9. Lé àtɛnŋ adre nɔnɔmɛ ci mɛ Job le hwenu ele nyinɔnɔ le afimɛ doɔ? (Ʒaki 5:11)

⁹ Kpɔ lé hanci Job anɔ nyinɔnɔ yí ale yiɖekɛ le afimɛ do ɖa! Abiwo le afishiafi ni yí esekɔ vevi haan. Job gotu dahɛn keŋkeŋ yí evadò yí le xwilɛɛ. Job degbeɖo ŋsɛn yí awa enu sugbɔ o. Énɔnɔ nyinɔnɔ yí sɔ gbanŋkli xlɔnɔ gotu nɔ yiɖeki. Lé enu lɔ le do ni sadɔnu do enu nɔ yiŋtɔ. Vɔ Job desɔ susu ɖo vevi ciwo esekɔ ɖekɛ ji kpoŋ o, éwaɖeɔ, ékpɔtɔ dodoɔ ji le egbejinɔnɔ mɛ nɔ Yehowa. (Hlɛn Ʒaki 5:11.) Nyi yí kpedo Job nu yí edo jiɔ?

10. Ekacaca alɔkpa ci yí le Yehowa koɖo Job gblamɛɔ? Ðe mɛ.

¹⁰ Job nu lé enu wawa do ni nɔ Yehowa. (Job 10:​1, 2; 16:20) Le kpɔwɛ mɛ, Job eta 3 nu nɔ mì mɔ Job do dɔmɛzi sugbɔ do enu ciwo yí jɔjɔ do ji nu. Éwa fɛn bui mɔ Yehowa yí dɔ enu lɔwo jɔjɔ. Yi xlɔ amɛtɔn vadɔn enyɔ koɖi yí nunuɔ ni mɔ, yi nuvɔnwo yí dɔ yí Mawu tashi do egbɛ ŋtɔ́ mɛ. Vɔ Job kpɔtɔ nunuɔ mɔ yele egbeji nɔ Yehowa. Le gaɖekamɛɔ, yi nyɔwo dasɛ mɔ yɛkpɔ yiɖeki mɔ yele jɔjɔɛɖe wu Mawu. (Job 10:​1-3; 32:​1, 2; 35:​1, 2) Éle ahan gan, le nyɔnɔnwimɛɔ, évalɔn doji mɔ enyɔ ciwo yí yenukɔ yí sɔ hwlɛnhwlɛn ta nɔ egbejinɔnɔ yetɔ ye nyi “enyɔ yaawo.” (Job 6:​3, 26) Le Job eta 31 tɔ lɔ mɛɔ, mìhlɛn mɔ Job jikɔ mɔ Mawu le nu nɔ eye mɔ denyi ye gbɔ yí funkpekpe lɔwo sokɔ o. (Job 31:35) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, Job deɖo aʒinʒin ɛ Mawu ji mɔ yɛ le dre enu ci yí taɖo yekpekɔ efun mɛ nɔ ye o.

11. Lé Yehowa wa nu ɖaɖa Job gbɔ do kuso yi gbejinɔnɔ nuɔ?

¹¹ Nɔ mìtrɔ yí kpɔ enu lɔwoɔ, mìatɛnŋ akpɔɛ mɔ Job xokɔ nuxu nɔ Yehowa ahan ɖo exlɔnyinyi kacaca sɛnŋ ɖeka le wowo koɖo ve lɔ gblamɛ. Ékando Yehowa ji keŋkeŋ mɔ yɛaɖo kojo jɔjɔɛ nɔ ye. Hwenu yí Yehowa vana ɖoŋci kpɛtɛkpɛtɛtɔ nɔ Job le jihɔntwi ɖeka mɛɔ, denu susu ciwo yí dɔ Job kpekɔ fun ni hlɛhlɛnhlɛn o. Ahanke Yehowa dedo hwɛ Job mɔ yɛxoxoɔ nuxu sugbɔ alo teteɛkpɔ mɔ yeadasɛ mɔ yenyi xomɛvunɔ nɛ o. Ewaɖeɔ, Yehowa kpla nu yi shigbe lé vida ɖe kplanɔ enu eviɛ ŋsuvi ɖe do nɛ. Eyi lé Yehowa wɛ do nyɔ ahan. Enu ci to so mɛ yí nyi mɔ Job sɔ yiɖeki hwe yí lɔn do ji mɔ enu nyɛkuin kpoŋ yí yenya. Eyi enyɔ yaa ciwo enu wo vave ni. (Job 31:6; 40:​4, 5; 42:​1-6) Lé amɛwo atɛnŋ akpɔ nyɔna so exolɔlɔ cɛ mɛ sa doɔ, yí lé mìwo atɛnŋ akpɔ nyɔna so mɛ le egbɛ mɛ doɔ?

12. Lé Izraɛliviwo atɛnŋ aɖu ele nɔ Job xolɔlɔ lɔ do saɔ?

¹² Lé Izraɛliviwo atɛnŋ akpɔ nyɔna so mɛ do sa. Izraɛliviwo atɛnŋ akpla nu so enu ciwo yí jɔ do Job ji mɛ sa. Mìasɔ Moizi kpɔwɛ. Édo ji le cukaɖa sugbɔwo, enugblelanmɛnamɛwo koɖo gbɔjɔgbɔjɔwo mɛ hwenu ele ŋkɔ nɔ Izraɛli jukɔn lɔ yí kplɔkplɔɛ. To akpɔ nɔ Izraɛlivi egufɔntɔ ciwo yí tonɔ nyɔ do Yehowa nuɔ, Moizi ji mɔ yeanu enu ciwo yí xɛkɔ lɔwo nɔ Yehowa. (Hun. 16:​6-8; Amh. 11:​10-14; 14:​1-4, 11; 16:​41, 49; 17:5) Gbesɔ kpe niɔ, éʒan mɔ Moizi ŋtɔ ado ji hwenu wogbe enyɔ ni. Le kpɔwɛ mɛ, taŋfuin hwenu Izraɛliviwo le exwe 40 tɔ lɔ mɛ le Kadɛshi zogbejiɔ, Moizi xo nuxu “susu maɖe” yí degbekanfu Yehowa ŋkɔ o. (Eha. 106:​32, 33) Enu ci yí to so mɛ yí nyi mɔ Yehowa degbeɖe emɔ yí Moizi ayi Gbeɖu Nyigban lɔ ji o. (2 Ese. 32:​50-52) Eto cɛ ci wodɔn nɔ Moizi ave nu sugbɔ, éle ahan gan, ésɔ yiɖeki hwe yí lɔn do ji. Job xolɔlɔ lɔ atɛnŋ akpedo Izraɛli jijimɛvi ciwo yí avava nu yí woado ji le cukaɖa ciwo woavakpanŋkɔ mɛ. Nɔ egbejinɔtɔwo bu tamɛ kpɔ so exolɔlɔ ŋtɔ́ nuɔ, woatɛnŋ akpla lé woanu wowo jimɛnyɔwo nɔ Yehowa do yí agbeze nɔ etahwlɛnhwlɛn nɔ amɛɖeki le ŋmɛ ni. Woagbetɛnŋ akpla lé woasɔ wowoɖekiwo hwe yí alɔn axɔ etodɔndɔn Yehowa tɔ do.

13. Lé Job xolɔlɔ lɔ atɛnŋ akpedo mì nu yí mìado ji doɔ? (Ebretɔwo 10:36)

¹³ Le mìatɛnŋ akpɔ nyɔna so mɛ do. Shigbe Kristotɔwo nɛɔ, mìwo can mìʒan ejidodo. (Hlɛn Ebre 10:36.) Le kpɔwɛ mɛ, mɛɖewo le mì mɛ yí dodoɔ ji le edɔ̀lele alo lé enu wanɔ do nɔ wo cukaɖawo mɛ. Mɛbuwo gbedodoɔ ji le xomu cukaɖawo, eku wowo mɛvevi ɖe tɔ alo cukaɖa sɛnŋsɛnŋ buwo mɛ. Eyi le hweɖewonuɔ, enyɔ ciwo wonunɔ alo lé mɛbuwo wanɔ nu do wonu do tɛnŋ dɔ yí agbɔnnu nɔ wo mɔ woado ji le wowo nɔnɔmɛ lɔ mɛ. (Elo. 12:18) Éle ahan gan, Job wema lɔ kpla mì mɔ mìatɛnŋ anu mìwo jimɛnyɔwo nɔ Yehowa yí akando ji mɔ yɛaɖo to mì. (1 Ʒan 5:14) Yehowa dado hwɛ mì nɔ hweɖewonuɔ, mì nukɔ “enyɔ yaawo” le mìwo kwifanwo wawa mɛ shigbe lé ejɔ do Job ji nɛ o. Ewaɖeɔ, Mawu ana ŋsɛn koɖo nunya ci mìʒan yí ado ji mì. (2 Kro. 16:9; Ʒaki 1:5) Shigbe lé ewɛ nɔ Job nɛɔ, átɛnŋ agbegbe enyɔ nɔ mì nɔ évaʒan. Job wema lɔ gbekpla mì lé mìatɛnŋ ado ji do nɔ mìvaxɔ nukplamuwo alo etodɔndɔn ci yí so Yehowa Nyɔ lɔ, habɔbɔ lɔ alo exlɔ ɖe ci yí shin le gbɔngbɔn mɛ gbɔ. (Ebre. 12:​5-7) Shigbe lé Job sɔ yiɖeki hwe yí xɔ gbe do eto ci wodɔn ni ji nɛɔ, mìwo can mìakpɔ shicu hwenu yí mìlɔn yí wa trɔtrɔ ɖewo so mìwoɖekiwo nu. (2 Kor. 13:11) Enyɔ veviwo yí nyi cɛ yí mìkpla le Job wema lɔ mɛ! Ecɛyɛɔ, mìakpɔ lé mìazan Job xolɔlɔ lɔ yí asɔ kpedo mɛbuwo nu do.

ZAN JOB WEMA LƆ YÍ ASƆ KPEDO MƐBUWO NU

14. Lé mìatɛnŋ adre enu ci yí taɖo efunkpekpewo li do nɔ amɛwo le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛɔ?

¹⁴ Exo go mɛɖe le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ yí ebiɔ eo se kpɔ mɔ nyi yí taɖo efunkpekpewo li maa? Lé èɖo ŋci nɔ mɛ lɔ doɔ? Ètɛnŋ xo nuxu so enyɔ ci Bibla nu so enu ci yí jɔ le Eden kpa lɔ mɛ nu ni. Taŋfuin ètɔ nuxu xoxo so Satana ci yí nyi gbɔngbɔn mɛ nuwawa vwin ɖeka nu ni. Égbenu ni mɔ eyi kan ŋsu nɔ asu koɖo ashi ŋkɔtɔ. Ecɛ na yí wovafɔn gu do Mawu ji. (Gɔm. 3:​1-6) Le yi goduɔ, ètɛnŋ xo nuxu so enu ci yí jɔ hwenu Adamu koɖo Eva fɔn gu do Mawu ji nu ni. Eyi enu ni mɔ ecɛ yí dɔ yí efunkpekpe koɖo eku va xexe lɔ mɛ. (Rɔm. 5:12) Le vɔvɔnuɔ, taŋfuin èdre mɛ ni mɔ Mawu na gamɛ Satana nɔ adasɛ nɔ mɛshiamɛ mɔ ŋsu yí Satana kankan do enu nɔ ye. Ecɛ dɔ yí èdrakɔ eŋɛnywi lɔ nɔ amɛwo mɔ Mawu avaɖe efunkpekpewo keŋkeŋ swi yí ana amɛwo akpɔ agbe mavɔ. (Enyɔ. 21:​3, 4) Emɔ nywi ɖeka yí nyi cɛ ci ji woato yí ana ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse lɔ, eyi enunywiwo atɛnŋ to so mɛ.

15. Lé mìatɛnŋ azan Job wema lɔ yí asɔ kpedo mɛ ci yí biɔbiɔ se mɔ nyi yí taɖo funkpekpewo li do nuɔ? (Kpɔ foto lɔwo hɛnnɛ.)

¹⁵ Emɔ ci ji mìato yí adre nu ci yí taɖo mìkpekpeɛ efun mɛ nɔ amɛwo yí nyi mɔ mìaxo nuxu nɔ wo so Job nu. Doŋkɔɔ, mìatɛnŋ ado akpe nɔ amɛ lɔ mɔ enyɔ nywi yí nyi nyɔ ci yɛbiɔ se. Eyi mìaxo nuxu so Job ci yí nyi ŋsu egbejinɔtɔ ɖeka ci yí kpe efun sugbɔ nu ni. Mìagbenu ni mɔ Job bui ŋtɔkpu can mɔ Mawu yí dɔ yí yele vevisese mɛ. (Job 7:​17-21) Taŋfuin mɛ ci yí èxokɔ nuxu lɔ nɔ tɛnŋ nu mɔ yɛjinjin yɛ yí yejijiɛ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse cɛ. Le yi goduɔ, àtɛnŋ asɔ ayejeje yí àɖe mɛ ni mɔ de Mawu yí dɔ yí Job kpe efun o, vɔ Satana yɔ. Legba wɛni ahan keŋ asɔ dasɛ mɔ amɛɖekɛtɔjiji ɖekɛ kpaŋ yí dɔ yí amɛwo sɛnkɔ Mawu. Àtɛnŋ agbenu kpi mɔ ci denyi Mawu yí dɔ yí Job kpe efun can ɔ, éɖe mɔ yí enu lɔwo jɔ ahan keŋ asɔ dasɛ mɔ yekando agbetɔ egbejinɔtɔwo ji yí agbesɔ dasɛ mɔ Satana nyi ŋsukantɔ. Le vɔvɔnuɔ, àtɛnŋ adre mɛ ni mɔ ci Job kpɔtɔ yí nɔ egbeji nɔ Mawu ɔ, écushi ni le yiyimɛ. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, mìatɛnŋ afa akɔn nɔ wo yí ana kankandoji wo mɔ denyi Yehowa gbɔ yí efunkpekpe lɔwo so o.

16. Nà kpɔwɛ ɖeka ci yí dasɛ lé Job wema lɔ átɛnŋ akpedo mɛ ciwo kpekɔfun nu.

¹⁶ Kpɔ lé Job wema lɔ kpedo Mario nu do ɖa. Gbeɖeka le 2021 mɛɔ, nɔvinyɔnu ɖeka ɖeɖeɛ kunu le telefonu ji. Ci eyɔ ŋkɔtɔɔ, éhlɛn kpukpui ɖeka nɔ Mario yí ɖe mɛ ni mɔ denyi esɔ mɛ mɔkpɔkpɔ ɖekɛ yí Mawu na mì o, vɔ egbeɖonɔ to mìwo gbedodoɖawo. Ci évabiɔ Mario se mɔ lé yɛkpɔɛ do maɔ, Mario nu nɔ nɔvinyɔnu lɔ mɔ hwenu yí yɛyɔ yeɔ, yeŋwlɛŋwlɛ nu daɖɛ keŋ awu yeɖeki. Énu mɔ : “Ŋxɔ Mawu ji se, vɔ nyidin cɛɔ, ŋbiɔ nyɛɖeki se mɔ nyi taɖo yɛgbe ŋɖɛ ma.” Ci nɔvinyɔnu lɔ yɔɛ zevetɔ le telefonu jiɔ, wokan seŋ so Job funkpekpewo nu. Mario sɔ gbeta mɔ yeɖo ahlɛn Job wema lɔ pleŋ. Eyi taɖo mìwo nɔvinyɔnu lɔ sɔ Enuŋwlɛŋwlɛ Kɔkɔɛ lɔwo—Xexe Yoyu Gɔnmɛɖeɖe Bibla to ekaji ɖaɖɛ. Nyi yí to so mɛɔ? Mario lɔn yí tɔ Bibla kplakpla. Eji gbejɔɛ ci ékpla nu so lɔnlɔn ci Mawu ɖonɔ nɔ mɛ ciwo yí sɔnɔ ɖe le ji ni nu.

17. Nyi yí taɖo mìado akpe nɔ Yehowa mɔ ésɔ Job wema lɔ do yi Nyɔ kɔkɔɛ lɔ mɛɔ? (Job 34:12)

¹⁷ Le nyɔnɔnwi mɛɔ, Mawu Nyɔ lɔ sɛnŋ sugbɔ yí kpedo amɛwo nu keke je mɛ ciwo kpekpeɛ funwo can ji. (Ebre. 4:12) Shigbe lé Job ŋtɔ nui nɛɔ, mìdo akpe nɔ Yehowa mɔ éŋwlɛ Job xolɔlɔ lɔ do yí Nyɔ kɔkɔɛ lɔ mɛ! (Job 19:​23, 24) Job wema lɔ na mìkando ji mɔ, “nyɔnɔnwi enyi mɔ Mawu dewanɔ nu koɖo xomɛveve o”. (Hlɛn Job 34:12.) Égbekpla mì ŋci yí taɖo Mawu ɖe mɔ yí funkpekpewo li koɖo lé mìawɛ ado ji le wo mɛ hɛnnɛ. Eyi ecɛ akpedo mì nu mìafa akɔn nɔ mɛ ciwo yí kpekɔ fun. Le nyɔta ci yí akplɔ cɛ do mɛɔ, mìakan seŋ so nunya ciwo yí le Job wema lɔ mɛ nu. Ðeka yí nyi lé woawɛ ana nukplamu amɛ.