?Haos Blong Yu i Wan Sefples?—20 Samting Blong Jekem
“!SAYE mi kasem haos!” Afta long wan dei long wok we yu muvmuf olbaot, yu kambak long haos mo maet yu pulum win from we naoia yu harem gud blong spel mo yu sef long haos. ?Be yu yu rili sef? I narakaen olgeta se, sam man oli fesem bigfala denja long haos blong olgeta we maet oli no luksave long hem. I tru moa long saed blong olgeta we oli gat ol smol pikinini. Olgeta ya, oli mas tingbaot sam rod we oli save folem blong daonem ol aksiden we oli save hapen long haos. Yusum lis we i stap daon blong jekem gud haos blong yu mo makem daon eni jenis we yu nidim blong mekem.
✔ Ol flaoa. Sipos yu gat ol smol pikinini yu mas mekem sua se i no gat wan long ol flaoa blong yu we i posen. Rimemba se, ol smol pikinini oli wantem faenemaot evri samting, mekem se bambae oli putum eni kaen samting i go long maot blong olgeta.
✔ Ol kaliko blong windo. Putum ol rop blong fasem kaliko blong windo, long wan ples we ol pikinini oli no save kasem. Ol rop ya oli save holemtaet—mo oli save jokem—ol smol pikinini.
✔ Ol droa mo kabod. Yu mas tingbaot blong putum lok we oli holem ol droa no kabod. Samting ya bambae i blokem ol pikinini blong no tajem ol samting we oli sap mo ol samting blong klinim haos we oli denja.
✔ Ol step. ?I gat naf laet blong saenem step mo i no gat ol samting we oli blokem ol step? ?Yu yu wokem wan get we i sef gud blong blokem ol smol pikinini blong oli no foldaon long ol step?
✔ Stof, gas. Tanem ol handel blong ol sospen mo ol fraepan i go long bak blong stof, antap moa taem yu stap kuk.
✔ Aean we i olsem frae pan. Klinim oltaem. Taem aean ya i fulap long gris, faea i save laet long hem kwiktaem nomo.
✔ Botel blong kilimaot faea. I gud blong gat wan botel olsem long haos, mo mekem sua se evri wan we oli naf oli save gud olsem wanem blong yusum.
✔ Ol bed blong bebi. Ol wud blong fenis we oli nilim raon long bed ya oli mas stap klosap tugeta. Spes we i stap bitwin long fenis blong bed ya mo matres, oli no mas bigwan tumas blong mekem se hed blong wan bebi i no save fas long hem.
✔ Ol windo. Ol wud no aean blong blokem windo oli save protektem ol pikinini blong oli no foldaon mo oli mas isi blong ol bigman oli save karemaot sipos i gat faea long haos.
✔ Ol vaetamin mo ol meresin. Putum ol samting ya long wan smol kabod we yu save lokem no long wan ples we i no isi blong ol pikinini oli save kasem.
✔ Bigfala besin blong swim. Neva livim wan smol pikinini i stap hem wan long wan besin. I tekem smol taem nomo—mo smol wota nomo—blong wan smol pikinini i draon.
✔ Maekrowef oven. Rimemba se ol kakae oli kam hot kwiktaem insaed long maekrowef oven. Eksampel, botel melek blong bebi i save bonem hem, nating se maet botel ya i wom nomo.
✔ Oven blong faea we i mekem haos i wom. Yu mas jekem oven blong faea blong yu blong mekem sua se i no gat gas ya we oli kolem carbon monoxide i stap kamaot long hem.
✔ Ol gril blong rus. Mekem sua se ol pikinini oli stap longwe long ol gril ya taem oli hot.
✔ Doa blong garaj. Talem long ol pikinini blong oli neva ron i go aninit long doa blong garaj taem hem i stap muf, i tru moa sipos doa ya i wok wetem lektrik.
✔ Alam blong faenemaot smok. Lukaot gud blong hem i stap klin, mo jekem hem oltaem. Jenisim ol batri blong hem evri yia.
✔ Ol rop blong lektrik mo hol blong lektrik. Sakemaot eni rop blong lektrik we oli brobrok finis. I moa gud sipos ol hol blong lektrik oli gat wan samting olsem lid blong kavremap olgeta.
✔ Ol mesin we oli wok wetem lektrik. Putum ol mesin we oli wok wetem lektrik i stap longwe long besin blong swim no besin blong wasem han. Ol rop blong lektrik we oli pas aninit long graon (we oli kolem GFCI) i save givhan blong blokem lektrik i no jokem man.
✔ Ol bokis blong pleplei blong ol pikinini. Mekem wan no plante hol long bokis blong pleplei blong win i save pas. Mo mekem ol hinsis we i save holemtaet doa blong hem blong i no foldaon i sat kwiktaem.
✔ Aean blong klos. Putum aean blong yu—wetem rop blong hem—long wan ples we ol pikinini oli no save kasem.