?From Wanem Ol Sik Ya Oli Kam Antap Bakegen?
SAMWE long 40 yia finis, long plante ples blong wol, ol man oli ting se klosap oli winim fulwan ol sik we bebet i karem, olsem sik ya malaria, yala fiva mo dengi. Be wan samting i hapen we oli no tingbaot—ol sik ya oli kam antap bakegen.
?From wanem? Wan samting se, sam bebet mo ol sik we oli karem, oli kam strong moa, nao ol meresin oli no moa naf blong kilim olgeta. Wan risen from wanem ol bebet ya oli kam strong moa, hemia se man i yusum plante tumas meresin blong sprei from olgeta, mo i no yusumgud ol meresin we hem i dring blong winim ol sik. Buk ya Mosquito i talem se: “Plante famle we oli pua, oli dring meresin gogo oli haremgud smol, nao oli putum haf i stap blong oli dring nekis taem oli kasem wan sik.” Hemia i min se oli no kamgud fulwan, nao sam bebet we oli strong oli stap yet long bodi blong olgeta. Taem oli mekem pikinini, ol pikinini ya oli strong moa, nao meresin we oli gat i no moa naf blong kilim olgeta.
Weta i Jenis
Wan bigfala samting we i mekem ol sik ya oli kam antap, hemia ol samting we i jenis—ol samting raonabaot long yumi mo laef blong ol man. Wan long ol samting ya we i jenis long fulwol, hemia weta. Wol i stap kam hot moa, taswe sam sayentis oli ting se ol sik we bebet i karem bambae oli kasem ol ples we fastaem oli kolkol. I gat sam samting blong soem se maet tok ya blong olgeta i stap kamtru finis. Dokta Paul R. Epstein i hed blong pablik helt long Senta blong Helt mo Stadi Long Ol Samting We Oli Stap Spolem Wol, long Skul blong ol Dokta long Harvard. Hem i talem se: “Ol bebet mo ol sik we bebet i karem (olsem malaria mo dengi), naoia oli stap kamaot long ol ples antap long ol hil blong Afrika, Esia, mo Latin Amerika.” Long Kosta Rika, fastaem dengi i stap long ol ples klosap long solwota blong Pasifik nomo, be naoia i go antap long ol hil, mo i bitim ol hil gogo i kasem evri ples long kantri ya.
Taem ples i hot, i gat sam moa samting oli save hapen. Ol reva oli save kam drae, nao i gat ol smosmol hol blong wota nomo oli stap. Wan narafala samting i save hapen. Hot i save mekem bigfala ren i foldaon tu, nao ol reva oli kam antap bitim mak, be taem ren i finis i gat ol smosmol hol blong wota i stap olbaot. Ol wota ya we i no stap ron, hemia ples we ol moskito oli laekem blong putum eg blong olgeta. Mo tu, taem ples i hot, eg blong moskito i nidim smoltaem nomo blong karem pikinini, ale i gat plante moa moskito, mo taem blong ol moskito i longfala moa. Mo tu, ol moskito oli wok moa long hot taem. Hot i save go insaed long bel blong olgeta mo mekem se ol bebet we oli givim sik oli kam plante kwiktaem long bel blong olgeta, ale i moa isi blong oli pasem sik i go long man klosap evritaem we oli stikim hem. Be, i gat sam narafala samting tu we oli mekem ol man oli wari.
Stadi Blong Ol Sik
Ol jenis long laef blong ol man oli save mekem se ol sik ya oli kam antap. Blong kasem save long samting ya, i gud yumi traem lukluk wok we ol bebet oli mekem. Long saed blong plante sik, bebet i faswan nomo long plante samting we oli joen blong pasem sik i go long man. Wan anamol no pijin we bebet i stikim hem, i save karem sik insaed long bodi blong hem, long blad blong hem. Sipos anamol ya i save stap laef wetem sik ya long bodi blong hem, hem i kam olsem wan stamba ples blong sik ya, blong pasem i go long narafala anamol.
Tingbaot sik ya Lyme we oli faenem long 1975. Oli putum nem blong taon ya Lyme, Connecticut, Yunaeted Stet, long hem, from we oli faenem sik ya fastaem long taon ya. Smol bebet insaed long blad we i givim sik ya Lyme, maet i bin kam long Not Amerika wan handred yia finis, taem ol sip blong Yurop oli karem ol buluk oli kam mo ol rat tu oli kam wetem olgeta. Sipos tick ya Ixodes i dring blad blong wan anamol we i gat sik ya finis, sik ya bambae i stap long bel blong bebet ya blong ful laef blong hem. Nao taem bebet ya i kakae wan narafala anamol no wan man, hem i save putum sik ya i go long blad blong hem.
Long not-is Yunaeted Stet, sik ya Lyme i fulap—mo i bin stap long ples ya longtaem. Wan kaen rat we leg blong hem i waet, hem nao i karem sik ya long bodi blong hem, bitim ol narafala anamol. Nao ol tick oli dring blad blong rat ya, speseli ol tick we oli no bigwan yet. Taem ol tick ya oli kam bigwan, oli laekem moa blong dring blad blong ol dia, mo oli mekem plante pikinini. Taem bodi blong woman tick i solap from we hem i dring plante blad, hem i foldaon long graon blong putum ol eg blong hem. I no longtaem, ol smosmol bebet oli kamaot long ol eg ya, ale oli go faenem ol rat blong dring blad blong olgeta bakegen.
Sam Samting i Jenis
Plante yia finis, ol bebet oli laef long ol anamol be oli no givim sik long ol man. Be sam samting we oli jenis oli save mekem wan sik we i stap long wan ples nomo i kasem plante ples mo fulap man kwiktaem. ?Long saed blong sik ya Lyme, wanem samting i jenis?
Long ol yia bifo, sam anamol oli stap kakae ol dia, mo long fasin ya oli givhan blong mekem se ol tick we oli dring blad blong dia oli no plante. Be taem ol man Yurop oli kam, oli katemdaon plante tri blong oli gat ples blong mekem garen, nao ol dia oli ronwe, mo ol anamol we oli kakae ol dia tu oli go long narafala ples blong lukaot kakae. Samwe long 1850, plante man oli livim graon blong olgeta blong go long wes, nao ol tri oli gru bakegen. Ol dia tu oli kambak, be ol anamol we oli kakae ol dia oli no kambak. Taswe, ol dia oli kam plante bitim mak, mo ol tick we oli dring blad blong olgeta oli kam plante bitim mak tu.
Sam yia biaen, sik ya Lyme i kamaot. Sik ya i stap plante yia finis long ol anamol nao biaen i jes kasem ol man. Taem ol man oli wokem haos blong olgeta klosap long bus, oli stap go insaed long ples blong ol tick we oli dring blad blong ol anamol. Ale ol tick ya oli fas long ol man mo ol pikinini, oli dring blad blong olgeta, mo oli givim sik ya Lyme long olgeta.
Ol Sik Long Wol Ya We i Olbaot
Samting we yumi jes tokbaot i soem wan rod nomo blong sik i kasem plante man, mo wan wei nomo we man i givhan long sik ya blong kamaot. Wan man we i wok blong lukaot long wol, blong ol doti oli no spolem hem, nem blong hem Eugene Linden, i raetem wan buk The Future in Plain Sight. Long buk ya hem i se: “Klosap olgeta sik we oli kam antap bakegen, oli kamaot from sam samting we man i mekem.” Hemia sam samting we man i mekem: Fulap man oli laekem blong mekem trip long plen from we oli save kasem ples we oli wantem go long hem hareap. Be taem oli go long ol ples ya, oli save karem ol sik mo ol bebet we oli givim ol sik ya oli go wetem olgeta. Mo tu, man i stap mekem plante samting blong spolem prapa ples blong ol bigfala anamol mo ol smolwan, nao sam anamol oli lus olgeta. Masta Linden i talem wan narafala samting we man i mekem, i se: “Ol doti i stap spolem win mo wota, mo i mekem se bodi blong anamol mo man tugeta i no moa strong blong blokem sik.” Mo hem i talemaot tok blong Dokta Epstein se: “Yumi save talem se, ol samting we man i spolem long wol i mekem se wol tu i no moa naf blong blokem sik, ale ples i stret nomo blong ol bebet oli kam fulap long hem.”
Taem i gat trabol long saed blong politik we i mekem faet i kamaot, ol man oli spolem plante samting raonabaot long olgeta, mo oli spolem ol plan blong lukaot long helt mo givim kakae long olgeta man. Antap long samting ya, buk ya Biobulletin blong American Museum of Natural History i talem se: “Ol refuji we bodi blong olgeta i no moa strong from we oli no stap kakaegud, oli kam stap long ol kamp we oli fasfasgud mo oli no klin, ale oli kasem plante sik.”
Plante man we oli kasem trabol long saed blong mane, oli muv i go long narafala ples no narafala kantri, mo bighaf blong olgeta oli go long ol bigfala taon we oli fasfas. Buk ya Biobulletin i talem se: “Ol bebet oli laekem ol ples we ol man oli fasfas long hem.” Long ol taon we ol man oli fulap, “plante taem, ol plan blong lukaot long helt blong ol man, givim ol stamba tijing long saed ya, kasem ol gudfala kakae, mo givim stik meresin, oli no naf blong givhan long olgeta man.” Mo tu, taem i gat plante tumas man, maet i no gat naf wota, tolet, mo ples blong sakem doti, nao ples i no klin mo i had long ol man tu blong stap klin. Taem ples i doti, i isi blong ol bebet we oli karem sik oli kam plante. Nating se i olsem, i gat rod blong ol samting oli kamgud, olsem yumi luk long nekis stori.
[Tok blong makem poen pija long pej 11]
“Klosap olgeta sik we oli kam antap bakegen, oli kamaot from sam samting we man i mekem”
[Bokis blong pija long pej 7]
Sik Blong Wes Nael i Kasem Yunaeted Stet
Sik blong Wes Nael we moskito i karem, oli faenem fastaem long Uganda long 1937, mo biaen oli faenem long Medel Is, Esia, Pasifik, mo Yurop. Long yia 1999, oli jes faenem sik ya long ol kantri blong wes. Be afta long taem ya, oli faenemaot se 3,000 man long Yunaeted Stet oli gat sik ya mo bitim 200 man oli ded from.
Bighaf blong ol man oli no save se oli gat sik ya, nating se oli fiva smol. Be samfala oli save kasem ol bigbigfala sik, olsem sik ya encephalitis we i kasem bren, mo sik ya spinal meningitis we i stap long bigfala bun blong baksaed. Oli no faenem yet wan meresin we i save winim no blokem sik blong Wes Nael. Senta blong Winim Mo Blokem Sik long Yunaeted Stet i givim woning se man i save kasem sik blong Wes Nael taem ol dokta oli katem hem blong jenisim wan pat long bodi blong hem wetem wan pat we i kamaot long bodi blong narafala man, no taem oli givim blad long man be blad ya i gat sik ya long hem finis. Long yia 2002, nius blong Reuters i talem se: “I no gat wan rod blong jekem blad we i save faenem sik blong Wes Nael.”
[Credit Line]
CDC/James D. Gathany
[Bokis blong pija long pej 8]
?Yu Save Mekem Wanem Blong Blokem Sik? Sam Advaes
Ol man blong Wekap! oli toktok wetem sam man long ol kantri we oli fulap long ol sik, mo fulap long ol bebet we oli karem sik. Oli askem long olgeta blong givim sam advaes blong blokem sik. Maet yu faenem se advaes ya i gud long yu.
Stap Klin—Beswan Rod Blong Blokem Sik
◼ Klinimgud haos blong yu
“Kavremap ol samting we kakae i stap long hem. Kavremap kakae we i dan gogo ol man oli rere blong kakae. Waepem ol ples we kakae i kafsaed long hem. Wasem ol doti plet, i nogud blong livim olgeta oli stap fulnaet. Sakemaot ol haf kakae we i stap, i nogud blong putum kakae ya i stap afsaed long naet go kasem moning. Kavremap no berem kakae ya, from we ol bebet mo rat oli stap kamaot long naet blong lukaot kakae. Mo tu, sipos yu putum simen long floa blong haos blong yu, bambae haos i klin moa, mo i no gat plante bebet long hem.”—Afrika.
“I gud blong putum ol frut no eni samting we i save pulum ol bebet oli kam, i stap longwe long haos. Yu no mas letem ol anamol olsem nani, pig, mo faol, oli kam insaed long haos. Kavremap hol blong bus tolet. Berem kwiktaem ol sitsit blong anamol no putum laem long hem blong ronem flae. Nating se ol man raonabaot long yu oli no folem ol advaes ya, be yu yu save givim gudfala eksampol mo blokem plante bebet.”—Saot Amerika.
[Foto]
Taem yu no kavremap kakae mo doti, i olsem we yu stap singaot ol bebet oli kam kakae wetem yu
◼ Klin long bodi
“Sop i no sas, ale wasem han mo ol klos blong yu oltaem, antap moa, afta we yu stap klosap long ol man mo ol anamol. I nogud blong tajem ol anamol we oli ded. I nogud blong tajem maot, nus, mo ae blong yu wetem han we i doti. Mo tu, nating we ol klos blong yu oli luk olsem se oli klin, i gud blong wasem olgeta oltaem. Be lukaot. Samkaen smel oli save pulum ol bebet, taswe i moagud blong no yusum sop we i gat senta long hem.”—Afrika.
Blong Blokem Sik
◼ No givim ples long moskito blong i putum eg blong hem
Kavremap ol tang blong wota mo ol besin blong wasem klos long hem. I no mas gat wan dram blong wota we i open i stap. Yu no mas letem ol pot flaoa oli stap we oli fulap long wota. Ol moskito oli save putum eg blong olgeta long enikaen smosmol wota we i stap bitim fo dei.—Saotis Esia.
◼ No letem ol bebet oli kakae yu
I moagud blong no stap long ples we fulap moskito oli stap long hem mo blong no stap afsaed long taem we moskito i stap kakae man. Long ol hot kantri, san i stap godaon kwik, mo ol man oli mekem plante wok taem ples i tudak finis. Hemia nao taem we plante bebet oli mekem wok blong olgeta. Sipos yu sidaon no slip afsaed, yu stap long denja blong kasem sik we ol bebet oli givim.—Afrika.
[Foto]
Taem yu slip afsaed long ples we i gat fulap moskito, i olsem we yu stap singaot ol moskito oli kam kakae yu
Werem ol klos we oli kavremap gud bodi blong yu, speseli taem yu go long bus. Putum meresin blong blokem bebet long klos mo skin blong yu, folem advaes we oli raetem long botel. Afta we yu mo ol pikinini blong yu i stap afsaed longtaem lelebet, i gud we yufala i jekem yufala blong luk sipos tick i stap long bodi blong yufala. Meksua se ol dog mo puskat we yu fidim olgeta oli stap helti mo ol bebet oli no fulap long olgeta.—Not Amerika.
I nogud blong spenem plante taem wetem ol anamol blong plantesen, from we ol bebet long olgeta oli save pasem sik i kam long yu.—Sentrol Esia.
[Foto]
Ol bebet oli no welkam long haos. !Ronemaot olgeta!
I gud we olgeta memba blong famle oli slip aninit long moskito net, antap moa ol net we oli putum meresin long olgeta. Kavremap ol windo wetem net waea blong blokem moskito, mo taem i gat wan hol long net waea ya, yu mas fiksimap kwik. Blokem ol hol long wol mo siling we ol bebet oli save kam insaed long olgeta. I tru se yu mas spenem smol mane blong mekem ol samting ya. Be sipos wan pikinini blong yu i sik mo i mas go long hospital, no sipos yu yu mestem wok from we yu sik, mane we yu lusum bambae i bigfala moa.—Afrika.
Meksua se i no gat sam ples long haos blong yu we ol bebet oli save haed long hem. Putum simen long ol wol mo siling mo fiksimap ol ples we simen i brobrok smol no i gat hol long hem. Long ol haos natanggura, blokem ruf insaed wetem kaliko, blong bebet i no save kam insaed. Tekemaot ol samting we oli hip olbaot long haos mo we bebet i save haed long hem, olsem ol hip blong pepa no klos, no ol foto we oli fasfas long wol.—Saot Amerika.
Samfala oli ting se ol bebet mo rat oli olsem visita we oli welkam. !Tingting ya i no stret! Blokem olgeta blong oli no save kam insaed long haos. Yusum ol meresin blong sprei from olgeta, be folemgud ol advaes we oli raetem long hem. Yusum trap blong kasem ol flae no wan samting blong kilim olgeta. Traem wokem sam samting long waes blong yu: Wan woman i rolem wan kaliko, i fulumap sanbij long hem, nao i yusum samting ya blong blokem hol aninit long doa we ol bebet oli stap kamtru long hem.—Afrika.
[Foto]
I moa sas blong pem meresin mo hospital, i bitim we yu pem wan moskito net we oli putum meresin long hem
◼ Meresin blong blokem sik
Blong mekem se bodi i stap strong mo i blokem sik, yu mas kakaegud, spelgud mo wokbaot plante. Traem blong no wari tumas tu.—Afrika.
Taem yu mekem trip: Ridim ol niufala save long saed blong ol bebet mo ol sik long ples we yu wantem go long hem. Yu save faenem ol save ya long dipatmen blong helt mo long Intenet long kompiuta, aninit long saet blong gavman. Bifo we yu mekem trip, dring meresin blong blokem sik we yu save kasem long kantri we bambae yu go long hem.
Sipos Yu Harem Se Bambae Yu Sik
◼ Go luk dokta hareap
I moa isi blong winim sik taem dokta i faenem kwiktaem.
◼ Lukaot se dokta i no givim meresin blong narafala sik
Go luk wan dokta we i savegud ol sik we ol bebet oli karem, mo ol sik blong hot ples. Talemaot long dokta olgeta saen blong sik blong yu mo ol ples we yu bin go long hem, nating se yu bin go longtaem lelebet. Dring antibiotik taem yu nidim nomo, mo meksua se yu finisim evriwan.
[Foto]
Sik we bebet i givim, i save gat ol semfala saen olsem sam narafala sik. Talemaot evri samting long dokta blong yu
[Credit Line]
Globe: Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.
[Bokis blong pija long pej 10]
?Ol Bebet Oli Save Givim Sik Ya HIV?
Long ten yia we i pas, ol sayentis mo ol man we oli stadi long ol bebet, oli no faenem wan samting blong pruvum se ol moskito mo ol narafala bebet oli save givim sik ya HIV we biaen i kam AIDS.
Long saed blong ol moskito, maot blong olgeta i no olsem wan pin we i save pulumaot blad long man mo putum blad i gobak long man. Nogat. Olgeta oli yusum wan pin blong pulum blad blong man, be oli yusum narafala pin blong putum spet blong olgeta i go insaed long man. Thomas Damasso we i wan spesel dokta long saed blong HIV mo i wok wetem Grup We i Lukaot Long Helt Blong Distrik blong Mongu long Sambia, i talem se afta we moskito i dring blad we i gat HIV long hem, bel blong hem i tantanem blad ya nao HIV i ded. Sitsit blong ol bebet i no gat HIV long hem. Mo HIV i no save go insaed long glan blong moskito we i mekem spet blong hem, be malaria i save go insaed long glan ya.
Blong kasem HIV, plante blad lelebet we i gat sik ya long hem, i mas go insaed long bodi blong man. Sipos moskito i dring blad blong man we i gat HIV, nao i flae i go stikim narafala man, smol blad we i stap long maot blong hem i no naf blong givim HIV long man ya. Ol man we oli gat plante save long saed ya, oli talem se sipos wan moskito we i fulap long blad we i gat HIV long hem i sidaon long wan soa we i stap ron, nao man i kilim moskito ya, blad we i kamaot long hem mo i go insaed long soa ya bambae i no save givim HIV long hem.
[Credit Line]
CDC/James D. Gathany
[Tok blong pija long pej 7]
Tick we i dring blad blong ol dia (bigfala pija blong hem long raetsaed) i save givim sik ya Lyme long man
Stat long lefsaed go kasem raetsaed: Woman bebet, man bebet, mo smol bebet we i jes kamaot long eg, hemia stret saes blong olgeta
[Credit Line]
All ticks: CDC
[Tok blong pija long pej 10]
Bigfala ren, ples i doti, mo ol man oli muv i go long narafala ples, oli save mekem sik we bebet i karem i kasem plante man
[Credit Line]
FOTO UNACIONES (from U.S. Army)