Oli Mekem Samting We Jeova i Wantem
Wan Waes Woman i Blokem Trabol
WAN woman we i gat fasin blong tingtinggud i mared wetem wan man we i nogud—hemia nao laef blong Abigel mo Nabal. Abigel hem i “waesgud mo hem i naes tumas.” Defren olgeta long hem, Nabal i “strong tumas mo ol fasin blong hem oli nogud.” (1 Samuel 25:3) Samting we i hapen long laef blong man mo woman ya we tufala i no sem mak nating, i mekem se nem blong tufala i stap klia long Baebol. Bambae yumi luk from wanem.
Wan Blesing We Man i No Gat Tangkyu From
Samting ya i hapen long ol yia wan taosen B.K.T.a Oli makemaot Deved finis olsem nekiswan king blong Isrel. Hem i no stap rul yet be hem i mas ronwe. Sol, king we i stap rul fastaem long Deved, i wantem tumas blong kilim hem i ded. From samting ya, Deved i mas laef long fasin haed. Hem wetem 600 man blong hem, oli kam haed long draeples blong Paran, long saot blong Juda kolosap long draeples blong Sinae.—1 Samuel 23:13; 25:1.
Taem oli stap long ples ya, oli mitim sam man blong lukaot long sipsip we oli wok blong man ya Nabal. Hem i kamaot long laen blong Kaleb, mo hem i wan rijman we i gat 3,000 sipsip mo 1,000 nani. Hem i stap katem hea blong ol sipsip blong hem long Kamel, wan taon long saot blong Hebron we maet i stap samwe long 40 kilomita longwe long Paran.b Deved mo ol man blong hem oli halpem ol man we oli stap lukaot long ol sipsip blong Nabal, blong oli blokem ol stilman we oli stap wokbaot long draeples ya.—1 Samuel 25:14-16.
Long semtaem ya, wok blong katem hea blong ol sipsip i stat finis long Kamel. Taem ya hem i taem blong lafet, samting olsem taem blong hivimap kakae long garen. Mo tu, hemia wan taem blong givim presen wetem gladhat. Ol masta blong sipsip tu oli givim presen long ol man blong wok blong olgeta. Taswe, Deved i no stap mekem flas taem hem i sanem ten man blong hem oli go long taon ya Kamel, blong askem Nabal blong sanem kakae i kambak long hem mo ol man blong hem, from wok we oli bin mekem blong lukaot long ol sipsip blong Nabal.—1 Samuel 25:4-9.
Ansa we Nabal i givim i soemaot se hem i no gat gladhat nating blong givim presen. Hem i jikim olgeta i se: “?Hu ya Deved?” Nao hem i traem mekem olsem we Deved mo ol man blong hem oli ol slef we oli ronwe long masta blong olgeta. Hem i askem se: “?Yu ting se bambae mi tekem bred mo wora blong mi, mo anamol we mi mi kilim mo mit we mi mi katem blong givim long ol man blong katem hea blong sipsip blong mi, nao bambae mi givim long ol man ya we mi no save nating se oli kamaot wea? No gat.” Taem Deved i harem samting ya, hem i talem long ol man blong hem se: “!Yufala evriwan i karem naef blong faet blong yufala!” Raonabaot 400 man oli mekemrere blong faet.—1 Samuel 25:10-13.
Waes Fasin Blong Abigel
Nao nogud tok ya blong Nabal i kasem sora blong woman blong hem Abigel. Ating hemia i no faswan taem we hem i mas traem mekem pis bakegen wetem narafala from nogud fasin we Nabal i mekem long olgeta. Nomata se i olsem wanem, be Abigel i tekem aksin kwiktaem. Hem i no talem wan samting long Nabal, be hem i go fulumap sam kakae—faef sipsip wetem plante narafala kakae bakegen—mo i goaot blong mitim Deved long draeples ya.—1 Samuel 25:18-20.
Taem Abigel i luk Deved, wantaem nomo hem i bodaon fored long hem. Hem i askem wetem fulhat blong hem se: “Plis, masta blong mi, yu no mas tinghevi long fasin blong nogud man ya Nabal. . . . Olgeta presen we slef gel blong yu i karem i kam long yu masta, oli mas go long olgeta yangfala man we oli wokbaot folem yu, masta blong mi.” Hem i gohed se: “Yu no mas letem samting ya [problem ya wetem Nabal] i kam wan samting we i mekem yu yu wokbaot krangke, mo we i mekem tingting blong yu i foldaon, masta blong mi.” Hibru tok long ples ya we oli tanem i kam “wokbaot krangke” i minim tingting we i stikim man from wan rong fasin. Taswe, Abigel i givim woning long Deved blong no hareap blong mekem wan samting we biaen bambae hem i save sore from.—1 Samuel 25:23-31.
Deved i lesin long Abigel. Hem i talem long hem se: “!Mi mi presem yu from we yu yu waes, mo mi mi presem yu from we yu yu blokem mi tede blong mi no kilim man i ded nao mi save gat fol from! . . . Sipos yu no bin kam kwik blong luk mi, tumora long moning bambae i no moa gat wan man nating i stap laef long haos blong Nabal, we oli save pispis long wol.”c—1 Samuel 25:32-34.
Wan Lesen Long Yumi
Store ya blong Baebol i soem se i no rong nating sipos wan woman we i fraetgud long God, hem i tekem aksin we i stret, taem hem i nidim blong mekem olsem. Abigel i mekem samting we hasban blong hem, Nabal, i no wantem, be Baebol i no tok agensem hem from. No gat. Baebol i presem woman ya se hem i waesgud mo se hem i gat fasin blong tingtinggud. From we Abigel i tekem aksin long taem ya we bigfala trabol i stat kam antap, hem i sevem laef blong plante man.
I tru se, waef i mas soemaot fasin we God i agri long hem mo stap daon long hasban blong hem. Be, hem i gat raet blong no agri wetem hasban blong hem taem hem i luk se man blong hem ya i no folem stret fasin. I tru tu se, hem i mas traehad blong holemtaet fasin ya blong ‘gat pis long laef blong hem mo soemaot kwaet fasin.’ I no stret we hem i girap mo mekem wan samting we hem nomo i wantem mekem, from we hem i wantem givimbak, mekem flas, no mekem stronghed. (1 Pita 3:4) Yes, wan waef we i fraetgud long God i no nid blong folem samting we narafala i traem fosem hem blong mekem, sipos hem i save se samting ya i no waes nating no i go agensem ol rul blong Baebol. Tru tumas, store blong Abigel hem i wan strongfala pruf agensem olgeta we oli talem se Baebol i daonem ol woman olsem slef nomo.
Store ya i tijim yumi long wan narafala samting tu, hemia fasin blong bos long tingting. Sam samtaem, Deved i soemaot fasin ya fulwan. Wan eksampel: Hem i no kilim i ded King Sol we i stap agensem hem, nating se hem i bin gat jans blong mekem olsem. Deved i no mekem olsem, nating se long rod ya hem i save kasem pis. (1 Samuel 24:2-7) Be taem Deved i sek long ol tok nogud we Nabal i sakem long hem wantaem nomo, hem i tok strong se bambae i givimbak long man ya. Hemia i wan klia woning long olgeta Kristin, se oli mas traehad blong ‘no givimbak long man we i mekem nogud long olgeta.’ Long olgeta haf blong laef blong olgeta, oli mas folem advaes blong Pol se: “Oltaem, long saed blong yufala, yufala i mas traehad tumas blong yufala i gat pis wetem olgeta man. Sipos wan man i mekem trabol long yufala, bambae yufala i no traem blong mekem trabol long hem bakegen.”—Rom 12:17-19.
[Ol futnot]
a B.K.T. i minim Bifo Kristin Taem.
b Ol man oli faenemaot se draeples blong Paran i go kasem Bereseba long not. Graon ya i gat plante gras long hem we i gudfala kakae blong ol sipsip.
c Tok ya ‘wan man we i pispis long wol’ hem i wan Hibru tok we oli yusum blong minim ol man, mo hem i wan tok we man i talem taem hem i kros bigwan long narafala.—Skelem wetem 1 King 14:10.
[Tok blong pija long pej 15]
Abigel i karem ol presen oli kam long Deved