Wajtaoa LAEBRI LONG INTENET
Wajtaoa
LAEBRI LONG INTENET
Bislama
  • BAEBOL
  • OL BUK
  • OL MITING
  • w25 Disemba pp. 2-7
  • Buk Blong Job i Save Halpem Yu Taem Yu Safa

I no gat video yet long haf ya.

Sori, i gat problem taem i stap lodem video ya.

  • Buk Blong Job i Save Halpem Yu Taem Yu Safa
  • Wajtaoa i Talemaot Kingdom Blong Jehova (Stadi)—2025
  • Ol Sabtaetol
  • Sem Samting
  • GOD I LETEM JOB I SAFA
  • STORI BLONG JOB I SAVE HALPEM YUMI BLONG STANAP STRONG
  • YUSUM BUK BLONG JOB BLONG HALPEM OL NARAFALA
  • Job i Leftemap Nem Blong Jeova
    Wajtaoa i Talemaot Kingdom Blong Jehova—2009
  • “Yu Mas Putum Hop Blong Yu Long Jehova”
    Wajtaoa i Talemaot Kingdom Blong Jehova (Stadi)—2022
  • Ol Bigfala Poen Long Buk Blong Job
    Wajtaoa i Talemaot Kingdom Blong Jehova—2006
  • “!Bambae Mi No Lego Fasin Blong Mi Blong Holemstrong Long God!”
    Folem Fasin Blong Bilif Blong Olgeta
Luk Moa Samting
Wajtaoa i Talemaot Kingdom Blong Jehova (Stadi)—2025
w25 Disemba pp. 2-7

STADI 48

SINGSING 129 Mi Mas Gohed Blong Stanap Strong

Buk Blong Job i Save Halpem Yu Taem Yu Safa

“I tru, God i no stap mekem i no stret.”—JOB 34:12.

BIGFALA TINGTING

Buk blong Job i save halpem yumi blong kasemsave from wanem God i letem ol man oli safa, mo olsem wanem yumi save stanap strong taem yumi safa.

1-2. ?From wanem i gud blong ridim buk blong Job?

?YU YU bin ridim buk blong Job i no longtaem i pas? Nating se oli raetem buk ya samwe 3,500 yia i pas finis, be plante man oli tingbaot buk ya yet olsem wan long ol beswan buk. Ol man oli presem man we i raetem buk ya from we hem i yusum ol tok we i isi blong kasemsave mo oli gat paoa. Moses nao i raetem buk blong Job, be ol tok we hem i raetemdaon oli kamaot long Jehova.—2 Tim. 3:16.

2 Buk blong Job i wan impoten buk blong Baebol. ?From wanem? Hemia from we i soemaot klia se ol enjel mo ol man oli mas jusum se bambae oli mekem nem blong Jehova i stap tabu o nogat. Mo tu, i tokbaot plante gudfala fasin blong Jehova olsem lav, waes, jastis, mo paoa. Eksampol, buk blong Job nomo i yusum tok ya “God Ya We i Gat Olgeta Paoa” 31 taem blong tokbaot Jehova, i bitim ol narafala buk blong Baebol. Mo tu, buk ya i ansarem plante kwestin we ol man oli gat long laef. Wan long ol kwestin ya, hemia se: ?From wanem God i letem ol man oli safa?

3. ?Buk blong Job i save givhan long yumi olsem wanem?

3 Sipos yumi stanap antap long wan bigfala hil, yumi save lukluk klia ol samting we oli stap raonabaot long yumi. Long sem fasin, buk blong Job i save halpem yumi blong gat sem lukluk olsem Jehova long ol samting we i mekem yumi safa. Naoia i gud yumi luk olsem wanem buk blong Job i save halpem yumi taem yumi safa. Bambae yumi luk olsem wanem stori blong Job i save givhan long ol man Isrel bifo, mo olsem wanem i save givhan long yumi tede. Mo tu, bambae yumi luk olsem wanem yumi save yusum buk blong Job blong givhan long ol narafala.

GOD I LETEM JOB I SAFA

4. ?Olsem wanem Job i defren long ol man Isrel long Ijip?

4 Long taem ya we ol man Isrel oli stap wok slef long Ijip, i gat wan man we nem blong hem Job i laef long ples ya Uj we maet i stap long is blong Promes Lan, mo samwe long not blong Arebia. Hem i holemstrong long Jehova, mo hem i defren long ol man Isrel we sam long olgeta oli stat blong wosipim ol aedol long Ijip. (Jos. 24:14; Esik. 20:8) Jehova i tokbaot Job se: “I no gat wan man long wol we i olsem hem.”a (Job 1:8) Job i rij we i rij, mo hem i hae moa i winim olgeta man long Is. (Job 1:3) I sua se Setan i kros tumas taem i luk se man ya we plante man oli savegud hem mo oli respektem hem, i holemstrong long Jehova.

5. ?From wanem Jehova i letem Job i safa? (Job 1:​20-22; 2:​9, 10)

5 Setan i talem se Job bambae i lego tru wosip sipos hem i safa. (Job 1:​7-11; 2:​2-5) Nating se Jehova i lavem Job tumas, be hem i letem Setan i traem hem blong pruvum se tok we hem i talem long saed blong Job i tru o nogat. (Job 1:​12-19; 2:​6-8) Setan i mekem se Job i lusum ol sipsip, ol buluk, ol ten pikinini blong hem, mo biaen i mekem hem i kasem ol bigfala boela stat long hed blong hem kasem leg blong hem. Be nating se Job i kasem ol trabol ya, hem i gohed blong holemstrong long Jehova. (Ridim Job 1:​20-22; 2:​9, 10.) Biaen, Jehova i mekem se Job i kam gud bakegen, i kam rij moa, ol man oli respektem hem bakegen, mo hem i gat ten pikinini bakegen. Mo tu, Jehova i blesem hem, i mekem hem i laef 140 yia moa, blong hem i save luk ol smol bubu blong hem go kasem namba fo jeneresen. (Job 42:​10-13, 16) ?Olsem wanem stori blong Job i save givhan long ol man bifo mo long yumi tede?

6. ?Olsem wanem stori blong Job i save givhan long ol man Isrel? (Mo tu, yu luk pija.)

6 ?Olsem wanem stori blong Job i save givhan long ol man Isrel? Laef blong ol man Isrel long Ijip i no isi. Eksampol, Josua mo Keleb i spenem plante yia blong wok slef. Mo tu, oli stap 40 yia long draeples from we ol narafala man Isrel oli no obei long Jehova. Sipos ol man Isrel oli save stori blong Job mo samting we i kamaot from, hemia i save givhan long olgeta mo ol jeneresen we i kamaot biaen long olgeta, blong kasemsave se hu nao i stamba blong ol samting we i mekem man i safa. Mo tu, bambae oli kasemsave from wanem God i letem ol man oli safa, mo se hem i lavem ol man we oli holemstrong long hem nating se oli fesem ol hadtaem.

Wan man Isrel we i stap long Ijip i tingting taem hem i stap putumgud ol brikis. Klosap long hem, sam man Ijip oli stap yusum ol stik blong wipim ol man Isrel we oli stap wok.

Ol man Isrel we oli wok slef long Ijip blong plante yia oli save lanem samting long stori blong Job, mo yumi tu yumi save mekem olsem (Haf 6)


7-8. ?Olsem wanem buk blong Job i save givhan long yumi taem yumi stap safa? Tokbaot wan ekspiriens.

7 ?Olsem wanem stori blong Job i save givhan long yumi? Sore tumas, plante man tede oli no moa bilif long God from we oli no kasemsave from wanem ol gudfala man oli stap safa. Traem tingbaot eksampol blong Hazelb we i blong Ruwanda. Taem hem i smol, hem i bilif long God. Be taem perens blong hem i divos, ol samting i jenis. Hem i laef wetem step papa blong hem we i stap tritim nogud hem. Taem hem i wan yangfala, wan man i repem hem. Taem Hazel i go long jej, hem i no kasem wan toktok blong leftemap tingting blong hem. Biaen, Hazel i raetem wan leta i go long God, i se: “God, mi bin prea long yu mo mi traem blong mekem ol gudfala samting, be yu mekem mi mi safa nomo. Naoia mi no moa wantem wosipim yu, mo mi plan blong mekem eni samting blong mekem mi harem gud.” Yumi sore tumas blong harem se plante man oli olsem Hazel, we oli bilif se God nao i stap mekem olgeta oli safa.

8 Be yumi lanem long buk blong Job se Setan nao i stap mekem ol man oli safa, be i no God. Mo tu, yumi lanem se taem ol man oli safa, hemia i no minim se oli mekem wan samting we i no stret. Baebol i talem se “taem mo samting we i hapen we man i no tingbaot” i save kasem yumi enitaem nomo. (Pri. 9:11; Job 4:​1, 8) Mo yumi lanem se sipos yumi gohed blong holemstrong long Jehova, yumi stap givim janis long hem blong ansa long ol giaman tok blong Setan, mo yumi givhan blong mekem nem blong Hem i stap tabu. (Job 2:3; Prov. 27:11) Yumi glad tumas long ol trutok we yumi lanem, from we naoia yumi save risen from wanem yumi stap safa. Hazel i stadi Baebol wetem ol Witnes blong Jehova mo i kasemsave se i no God we i stap mekem hem i safa. Hem i talem se: “Mi prea bakegen long God mo mi talem long hem se taem mi talem se bambae mi no moa wosipim hem, mi no rili minim olsem. Mi bin talem olsem from we mi no save hem. Be naoia, mi kasemsave se Jehova i lavem mi, mo mi glad tumas.” Yumi glad tumas blong save from wanem God i letem man i safa. Naoia i gud yumi tokbaot olsem wanem buk blong Job i save halpem yumi wanwan taem yumi fesem ol trabol.

STORI BLONG JOB I SAVE HALPEM YUMI BLONG STANAP STRONG

9. ?Job i mekem wanem taem hem i safa? (Jemes 5:11)

9 Traem tingbaot Job. Hem i gat fulap boela long bodi blong hem mo i harem nogud tumas, nao hem i stap sidaon hem wan long asis. Skin blong hem i fulap long ol mak blong soa, mo bodi blong hem i bunbun we i bunbun. Hem i no gat paoa blong mekem plante samting, be hem i stap sidaon, i stap skrasem ol soa blong hem long wan pis graonpot, mo i stap komplen from we hem i harem nogud. Be Job i no gohed blong stap laef nomo, be hem i gohed tu blong stanap strong. (Ridim Jemes 5:11.) ?Wanem i halpem Job blong i stanap strong?

10. ?Wanem i soemaot se Job i fren gud wetem Jehova?

10 Job i talemaot klia ol filing blong hem long Jehova. (Job 10:​1, 2; 16:20) Eksampol, long japta 3, Job i talemaot se hem i harem nogud tumas from ol samting we i hapen long hem. Hem i ting se Jehova nao i stap mekem ol trabol ya oli kasem hem. Biaen, taem ol trifala fren blong hem oli stap talem se God i panisim hem from wan nogud samting we hem i mekem, Job i gohed blong talem se hem i holemstrong long Jehova. Mo samtaem ol tok blong Job oli soemaot se long tingting blong hem, hem i stret moa i bitim God. (Job 10:​1-3; 32:​1, 2; 35:​1, 2) Samtaem Job i talem ol tok we i “olbaot nomo” blong pruvum se hem i holemstrong long Jehova. (Job 6:​3, 26) Long japta 31, Job i wantem se Jehova i ansa long hem mo talem se hem i no mekem wan samting we i rong. (Job 31:35) Be Job i no sud askem long God blong i talem long hem from wanem hem i stap safa.

11. ?Olsem wanem Jehova i ansa long Job?

11 Yumi luksave se Job i talem ol tok olsem from we hem i fren gud wetem Jehova, mo i trastem se Jehova bambae i jajem hem long fasin we i stret. Taem Jehova i kamtru long wan strong win mo i ansa long Job, hem i no eksplenem klia from wanem Job i stap safa. Mo tu, hem i no tok strong long Job from we hem i stap komplen o i talem se Job i mekem samting we i rong. Defren olgeta, hem i olsem wan gudfala papa, hem i toktok kaen long Job blong mekem hem i gat stret tingting bakegen. Mo hemia nao beswan rod blong givhan long Job. From samting ya, Job i gat tingting daon mo i luksave se hem i no save plante samting, hem i tanem tingting blong hem, mo i sore from ol nogud tok we hem i talem. (Job 31:6; 40:​4, 5; 42:​1-6) ?Olsem wanem stori ya i givhan long ol man bifo mo long yumi tede?

12. ?Olsem wanem stori blong Job i save givhan long ol man Isrel?

12 ?Olsem wanem stori blong Job i save givhan long ol man Isrel? Ol man Isrel oli save lanem samting long eksampol blong Job. Traem tingbaot Moses. Taem hem i stap lidim nesen blong Isrel, hem i fesem plante hadtaem, i harem nogud, mo tingting blong hem i foldaon. Nating se i olsem, hem i no olsem ol stronghed man Isrel we oltaem oli stap komplen agensem Jehova, be hem i talemaot olgeta wari blong hem long Jehova. (Eks. 16:​6-8; Nam. 11:​10-14; 14:​1-4, 11; 16:​41, 49; 17:5) Mo tu, Moses i stanap strong taem Jehova i stretem hem. Eksampol, taem ol man Isrel oli stap long Kades, maet hemia long namba 40 yia we oli stap wokbaot long draeples, Moses i “toktok we i no tingting gud fastaem,” mo i no leftemap nem blong Jehova. (Sam 106:​32, 33) From samting ya, Jehova i no letem hem i go insaed long Promes Lan. (Dut. 32:​50-52) Samting we Jehova i talem long Moses i mekem hem i harem nogud, be hem i gat tingting daon mo i akseptem. Stori blong Job i save halpem plante jeneresen blong ol man Isrel blong oli stanap strong long ol trabol we oli fesem. Sipos oli tingting dip long stori ya, bambae oli naf blong talemaot ol filing blong olgeta long Jehova, mo bambae oli no gat tingting ya se oli gud moa i bitim God. Mo tu, oli save lanem blong gat tingting daon mo akseptem taem Jehova i stretem olgeta.

13. ?Olsem wanem stori blong Job i save halpem yumi blong stanap strong? (Hibru 10:36)

13 ?Olsem wanem stori blong Job i save givhan long yumi? Yumi ol Kristin tu, yumi mas stanap strong. (Ridim Hibru 10:36.) Eksampol, sam long yumi oli sik long bodi o tingting, oli fesem ol problem long famle, oli lusum wan we oli lavem long ded, o oli fesem sam narafala problem. Mo samtaem, ol toktok mo aksen blong narafala i save mekem i had blong yumi stanap strong. (Prov. 12:18) Be buk blong Job i tijim yumi blong talemaot ol filing blong yumi long Jehova, mo trastem se hem bambae i harem yumi. (1 Jon 5:14) Bambae hem i no kros long yumi sipos samtaem yumi talem ol tok we i “olbaot nomo,” olsem Job. Defren olgeta, bambae hem i givim paoa mo waes we yumi nidim blong stanap strong. (2 Kron. 16:9; Jem. 1:5) Mo tu, Jehova i save halpem yumi blong stretem tingting blong yumi, olsem we hem i mekem long Job. Hem i save givim advaes long yumi taem yumi ridim Baebol mo ol buk blong yumi, o hem i save yusum wan elda o wan gudfala fren. Eksampol blong Job i tijim yumi se taem Jehova i stretem yumi, yumi mas stanap strong. (Hib. 12:​5-7) Job i gat tingting daon mo i akseptem taem Jehova i stretem hem, mo gudfala frut i kamaot from. Mo hemia sem samting we i save hapen long yumi. (2 Kor. 13:11) !Yumi lanem plante nambawan lesen long stori blong Job! Naoia bambae yumi tokbaot olsem wanem yumi save yusum buk blong Job blong givhan long ol narafala.

YUSUM BUK BLONG JOB BLONG HALPEM OL NARAFALA

14. ?Yumi save talem wanem blong eksplenem from wanem ol man oli stap safa?

14 ?Yu yu mitim wan man finis long wok blong prij we i askem from wanem ol man oli stap safa? Sipos yes, ?yu talem wanem blong ansa long kwestin blong hem? Ating yu yusum Baebol blong tokbaot samting we i hapen long garen blong Iden. Maet fastaem yu talem se Setan we i wan rabis enjel, i talem ol giaman tok long Adam mo Iv blong pulum tufala blong rebel agensem God. (Jen. 3:​1-6) Biaen, maet yu talem se afta we Adam mo Iv i rebel, ol man long wol oli stat blong safa mo oli ded. (Rom 5:12) Mo afta, maet yu eksplenem se God i letem taem i pas blong pruvum se Setan i giaman, mo blong givim janis long ol man blong harem gud nius ya se long fiuja ol man bambae oli kam stret gud bakegen. (Rev. 21:​3, 4) Hemia wan gudfala rod blong ansa long kwestin ya, mo gudfala frut i save kamaot from.

15. ?Olsem wanem yumi save yusum buk blong Job blong halpem wan man we i wantem save from wanem ol man oli stap safa? (Mo tu, yu luk ol pija.)

15 Wan narafala rod blong eksplenem from wanem ol man oli stap safa, hemia blong tokbaot stori blong Job. Maet fastaem, yu save talem long man ya se hemia wan impoten kwestin. Biaen, yu save talem se Job tu i fesem plante samting we i mekem hem i safa, mo hem i gat sem kwestin olsem. Hem i gat tingting ya tu se God nao i stap mekem hem i safa. (Job 7:​17-21) Maet man ya we yu stap toktok wetem hem bambae i sapraes blong luk se bifo finis i kam, ol man oli gat kwestin ya. Ale, long kaen fasin, yu save eksplenem se Setan nao i mekem Job i safa, be i no God. Setan i mekem olsem blong traem pruvum se ol man oli stap wosipim God blong kasem samting nomo. Mo tu, yu save talem se nating se God i no mekem Job i safa, be hem i letem ol trabol ya i kasem Job, from hem i trastem se ol gudfala man blong hem oli naf blong pruvum se Setan i giaman. Biaen, yu save talem se God i blesem Job from we hem i holemstrong long Hem. Yes, yumi save leftemap tingting blong ol man taem yumi talem long olgeta se i no Jehova we i stap mekem yumi safa.

Ol pija: 1. Wan woman i harem nogud from we faea i bonem haos blong hem mo hem i holem wan foto we hem i faenem aninit long ol samting we faea i bonem. 2. Biaen, woman ya i toktok wetem wan sista we i stap prij long troli klosap long wan ples blong disasta rilif, mo i lesin taem sista ya i ridim wan vas long hem.

?Olsem wanem yu save yusum buk blong Job blong halpem ol man blong kasemsave se God i no stap mekem i no stret”? (Haf 15)


16. Tokbaot wan ekspiriens we i soemaot se buk blong Job i save halpem wan man we i stap safa.

16 Tingbaot olsem wanem buk blong Job i halpem Mario. Long 2021, wan sista i stap prij long telefon. Faswan man we hem i ring long hem, hemia Mario, mo sista ya i ridim wan vas blong Baebol long hem, mo i eksplenem se God i stap lesin long ol prea blong yumi mo i givim wan fiuja mo wan hop tu long yumi. Taem sista ya i askem tingting blong Mario long saed blong vas ya, Mario i talem se hem i stap raetem wan leta long famle blong hem, blong talem se hem i lavem olgeta mo hem i wantem kilim hem wan i ded. Hem i talem se: “Mi bilif long God, be long moning ya nomo, mi gat tingting ya se God i no kea long mi.” Long nambatu taem we tufala i storian long fon, tufala i tokbaot Job mo ol samting we i hapen long hem. Ale, Mario i talem se hem i wantem ridim ful buk blong Job, taswe sista ya i sanem link blong Baebol Long Niu Wol Translesen i go long hem. ?Wanem i kamaot from? Mario i stat blong stadi Baebol mo hem i glad tumas blong save moa God ya we i lavem hem mo i kea long hem.

17. ?From wanem yumi glad se Jehova i putum stori blong Job long Baebol? (Job 34:12)

17 I klia se Tok blong God i gat bigfala paoa blong halpem ol man, we hemia i minim tu olgeta we oli stap safa. (Hib. 4:12) !Yumi glad tumas se Jehova i putum stori blong Job long Baebol! (Job 19:​23, 24) Buk blong Job i mekem yumi sua se “God i no stap mekem i no stret.” (Ridim Job 34:12.) Buk ya i givhan long yumi tu blong kasemsave from wanem God i letem ol man oli safa, mo olsem wanem yumi save stanap strong. Mo tu, i halpem yumi blong givhan long ol man we oli stap safa. Long nekis stadi, bambae yumi luk olsem wanem buk blong Job i save halpem yumi taem yumi givim advaes long narafala.

?BAMBAE YU YU ANSA OLSEM WANEM?

  • Taem yumi kasemsave from wanem God i letem Job i safa, ?hemia i givhan long yumi olsem wanem?

  • ?Olsem wanem stori blong Job i halpem yumi blong stanap strong?

  • ?Olsem wanem yumi save yusum buk blong Job blong halpem ol narafala?

SINGSING 156 From Mi Bilif

a I luk olsem se Job i laef bitwin long taem ya we gudfala man ya Josef i ded (1657 B.K.T.) mo taem ya we God i putumap Moses blong i lidim ol man Isrel (samwe 1514 B.K.T.). I luk olsem se ol storian ya bitwin Jehova mo Setan mo ol trabol we i kasem Job i hapen long taem ya.

b Mifala i jenisim sam nem.

    Ol buk long Bislama (1987-2026)
    Logaot
    Login
    • Bislama
    • Serem
    • Setemap Olsem Yu Wantem
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ol Rul
    • Privacy Policy
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Login
    Serem