Ol Refrens Blong Kristin Wok Mo Laef—Buk Blong Miting
10-16 JULAE
OL GUDGUDFALA SAMTING LONG BAEBOL | ESIKEL 15-17
“?Yu Stap Holem Ol Promes Blong Yu?”
w88 15/9 pej 17 haf 8
!Jehova i Pulumaot Naef Blong Faet Blong Hem!
8 Baebol i tokbaot ol king blong Babilon mo Ijip se oli olsem ol igel we i bigwan we i bigwan. Wan long tufala king ya i brekem top blong wan sida taem hem i tekemaot King Jehoeakin mo i putumap King Jedekia long ples blong hem. Nating se Jedekia i mekem wan promes wetem Nebukadnesa, be hem i brekem promes ya taem hem i askem Ijip blong i halpem hem. Ijip i narafala bigfala igel. Jedekia i mekem promes blong hem long nem blong Jehova, be taem hem i brekem promes ya, hem i sakem doti long nem blong Jehova. Tingting ya se yumi save sakem doti long nem blong Jehova i sud mekem se yumi wantem holem ol promes blong yumi oltaem. !I wan blesing blong yumi holem nem blong Jehova olsem ol witnes blong hem!—Esikel 17:1-21.
Traem Faenem Ol Gudfala Samting Ya
w88 15/9 pej 17 haf 7
!Jehova i Pulumaot Naef Blong Faet Blong Hem!
7 From we ol man Juda oli no moa obei long Jehova, Baebol i talem se Juda i kam olsem rop blong grep we oli no strong. (Esikel 15:1-8) Baebol i talem tu se hem i wan bebi we God i sevem hem long Ijip, mo i lukaotgud long hem kasem we hem i bigwan. Jehova tekem hem olsem waef blong hem, be hem i go mekem wosip long ol giaman god, mo bambae hem i kasem panis from samting ya. Be yet, God bambae i mekem wan ‘promes o kontrak we bambae i no save finis samtaem’ wetem olgeta we oli holem strong long hem—hemia niufala kontrak we hem i mekem wetem Isrel blong God.—Esikel 16:1-63; Jeremaea 31:31-34; Galesia 6:16.
17-23 JULAE
OL GUDGUDFALA SAMTING LONG BAEBOL | ESIKEL 18-20
“?Taem Jehova i Fogivim Sin Blong Man, Hem i Fogetem Sin Ya?”
w12 1/7 pej 18 haf 2
?Taem Jehova i Fogivim Sin Blong Man, Hem i Fogetem Sin Ya?
Jehova i yusum profet Esikel blong i talemaot ol tok blong hem agens long ol man Juda mo Jerusalem we oli no holemstrong long hem. Ol man blong neson ya oli tanem baksaed long Jehova, mo oli stap faet. Jehova i talemaot se ol man Babilon bambae oli spolem Jerusalem. Be long sem taem we hem i stap talemaot jajmen ya, hem i talem tu wan mesej blong hop. Olgeta wanwan oli gat jus blong mekem; wanwan bambae oli kasem panis from ol samting we oli mekem.—Vas 19, 20.
w12 1/7 pej 18 haf 3-7
?Taem Jehova i Fogivim Sin Blong Man, Hem i Fogetem Sin Ya?
?Olsem wanem sipos, wan man i no moa mekem ol nogud fasin? Jehova i se: “Be sipos wan man nogud i tanem tingting blong hem, nao i no moa mekem sin, mo i holem ol loa blong mi, mo i mekem ol samting we i stret mo i gud, bambae hem i no save ded, i save stap gud.” (Vas 21) Yes, Jehova i “rere blong fogivim” man nogud we i tanem tingting blong hem from ol nogud samting we hem i stap mekem, mo i soemaot se hem i rili tanem tingting blong hem.—Ol Sam 86:5, NW.
?Olsem wanem long ol sin we hem i mekem finis? Jehova i se: “Bambae mi fogivim hem, mi tekemaot ol sin blong hem, mo mi no moa save tingbaot olgeta bakegen.” (Vas 22) Makem se Jehova i “no moa save tingbaot” sin blong olgeta we oli tanem tingting. ?From wanem samting ya i impoten?
Long Baebol, Hibru tok ya we oli tanem i kam “tingbaot” i no minim tingbaot ol samting blong bifo nomo. Wan buk i talem se: “Plante taem, hem i save minim wan aksen. O i joen wetem ol wod we oli soem aksen.” Taswe, “tingbaot” i save minim “tekem aksen.” Hemia nao from wanem taem Jehova i talem long wan man we i tanem tingting blong hem se bambae hem i “no moa save tingbaot” sin blong hem, Hem i stap talem se bambae hem i no save mekem wan samting long man ya from ol sin we hem i mekem. Hem i no save agensem hem o panisim hem.
Ol tok blong Esikel 18:21, 22 i soemaot gud se fasin blong Jehova blong fogif i bigwan tumas. Taem Jehova i fogivim ol sin blong yumi, bambae hem i no moa save tingbaot ol sin ya long fiuja. Defren olgeta, hem i putum ol sin ya i go biaen long baksaed blong hem. (Aesea 38:17, NW ) I olsem se hem i ravemaot ol sin ya long buk blong hem.—Ol Wok 3:19.
Yumi ol sin man, taswe yumi nidim we God i fogivim yumi. Antap moa, yumi mekem sin plante taem. (Rom 3:23) Be Jehova i wantem blong yumi save se sipos yumi rili sore from samting we yumi mekem, hem bambae i rere blong fogivim yumi. Mo taem hem i fogivim yumi, hem i fogetem sin blong yumi, hemia i min se hem i no moa tingbaot ol sin blong yumi blong agensem yumi o panisim yumi. !I gud tumas blong tingbaot samting ya! ?Olsem wanem fasin blong God blong fogivim man i mekem se yu wantem kam klosap moa long hem?
31 JULAE–6 OGIS
OL GUDGUDFALA SAMTING LONG BAEBOL | ESIKEL 24-27
“Profet Tok Blong Taea i Mekem Yumi Trastem Tok Blong Jehova”
si pej 133 haf 4
Namba 26 Buk Blong Baebol—Esikel
4 Sam moa save we oli soemaot se profet tok blong Esikel long saed blong ol neson olsem Taea, Ijip, mo Edom oli tru. Eksampol, Esikel i talemaot se Taea bambae i foldaon, profet tok ya i kamtru taem Nebukadnesa i winim taon ya afta we hem i raonem blong 13 yia. (Esik. 26:2-21) Taem Nebukadnesa i winim Taea, Taea i no kam nogud olgeta. Be, Jehova i talem se bambae Taea i mas kam nogud olgeta. Hem i yusum Esikel blong talem se: “Bambae mi brumumaot ol doti blong yu i gowe, mo bigfala ston ya we yu yu stap stanap long hem, bambae i stap nating nomo. . . . bambae oli karemaot ol ston wetem ol timba blong [yu] mo ol doti blong [yu], oli sakem olgeta i go long solwota.” (26:4, 12) Ol samting ya oli kamtru 250 yia afta, taem King Aleksanda i faet agens long taon blong Taea we i stap long aelan. Ol soldia blong Aleksanda oli karem ol pispis doti blong taon blong Taea long menlan mo oli sakem i go long solwota blong wokem wan rod we i go long taon blong Taea we i stap long aelan, we longfala blong hem i haf mael [800 m]. Biaen, oli wokem wan rod we i olsem 46 meta hae, blong oli save winim taon ya long yia 332 Bifo Kraes. Plante taosen man i ded, mo oli salem plante moa olsem slef. Olsem Esikel i talem finis, ol stonwol blong Taea i ‘stap nating nomo, nao ol man blong pulum fis oli save putum ol net blong olgeta long hem blong oli drae.’ (26:14) Gudfala ples blong ol man Edom we i stap narasaed long Promes lan, hem tu i kam nogud olgeta, hemia i mekem profet tok blong Esikel i kamtru. (25:12, 13; 35:2-9) Mo tu, profet tok blong Esikel se Jerusalem bambae i foldaon mo ol man Isrel bambae oli gobak long Jerusalem bakegen i soemaot se tok blong hem i tru.—17:12-21; 36:7-14.
ce pej 216 haf 3
Baebol—?I Rili Kamaot Long God?
3 Taea i wan impoten ples long Fonisia we plante sip oli stap kam long hem, be hem i stap spolem ol man Isrel long saot we oli stap wosipim Jehova. Taswe Jehova i talemaot se bambae hem i spolem Taea. Bitim 250 yia bifo we Taea i foldaon, Jehova i yusum wan profet we nem blong hem Esikel blong i talemaot profet tok ya. Jehova i se: “Bambae mi tekem ol man blong ol narafala kantri oli kam mekem faet long yu . . . Bambae oli brebrekem bigfala stonwol blong yu, mo oli brebrekemdaon ol wajhaos blong yu. Nao bambae mi brumumaot ol doti blong yu i gowe, mo bigfala ston ya we yu yu stap stanap long hem, bambae i stap nating nomo. Bambae hem i stanap long medel blong solwota mo ol man blong pulum fis bambae oli stap putum ol net blong olgeta long hem blong oli drae. Bambae ol man blong ol narafala kantri oli winim yu, nao oli karemaot olting blong yu i blong olgeta.” Esikel i talemaot tu nem blong faswan neson mo lida we bambae i kam raonem Taea: “Taea. King Nebukadnesa blong Babilonia, we hem i hae moa long ol narafala king, mi bambae mi tekem hem i kam mekem faet long yu.”—Esikel 26:3-5, 7.
it-1 pej 70
Aleksanda
Afta we Aleksanda i winim tu bigfala faet agens long Esia Maena, bitim we hem i ronem ol man Pesia we oli ronwe, (faswan faet hem i long Granikas Reva; seken faet hem i long draeples blong Issus, hemia ples we hem i winim wan bigfala ami blong Pesia we namba blong olgeta i kasem haf milian olsem), hem i tanemraon i go spolem taon blong Taea we i stap long aelan. Plante handred yia bifo, Esikel i bin talemaot se ol stonwol, ol wajhaos, ol haos, mo ol doti blong Taea bambae oli sakem long solwota. (Esik 26:4, 12) Mo profet tok ya i kamtru taem Aleksanda i tekem ol doti blong menlan we Nebukadnesa i spolem sam yia bifo, nao i wokem wan rod we oli save pastru long hem i go long taon blong Taea we i stap long aelan. Longfala blong rod ya hem i 800-m (0.5 mi). Hem wetem ol ami blong hem oli spolem taon ya long Julae 332 Bifo Kraes.
Traem Faenem Ol Gudfala Samting Ya
w88 15/9 pej 21 haf 24
!Jehova i Pulumaot Naef Blong Faet Blong Hem!
24 Esikel i mas mekem wan samting we i narakaen. (Ridim Esikel 24:15-18.) ?From wanem profet ya i no mas krae taem waef blong hem i ded? Blong soemaot olsem wanem ol man Jiu bambae oli sek taem ol enemi oli spolem Jerusalem, ol man we oli laef long hem, mo tempol. Esikel i no moa talem eni samting we God i talem agens long Jerusalem kasem taem we hem i harem se Jerusalem i foldaon. Long sem fasin, Krisendom mo ol man blong hem we oli gat tu fes, bambae oli sek taem God i spolem olgeta. Afta we “bigfala trabol” i stat, bambae ol tabu Kristin oli no moa talem wan samting long saed blong hem. (Matiu 24:21) Taem “naef blong faet” blong God i spolem Krisendom, ol man blong hem, mo ol narafala, bambae oli jes ‘savegud se hem nomo i Hae God.’—Esikel 24:19-27.