Njongo a Betatedi-KO̠BAT'A KALATI O MUSINGA
Njongo a Betatedi
KO̠BAT'A KALATI O MUSINGA
Douala
Ū
  • e̠
  • E̠
  • o̠
  • O̠
  • ō̠
  • Ō̠
  • ī
  • Ī
  • ū
  • Ū
  • ń
  • Ń
  • ṅ
  • Ṅ
  • ē
  • Ē
  • BIBE̠L
  • KALATI
  • NDONGAME̱N
  • w25 Dibaba map. 26-31
  • A beso̱mbe̱ ba bonasango, embilane̱ Marko na Timoteo

Sinima to̠ po̠ e titi ońola din dongo

Son, diwuse̠ di tombi o ponda so̠ngo̠ la sinima

  • A beso̱mbe̱ ba bonasango, embilane̱ Marko na Timoteo
  • Njongo a Betatedi e mabīse̱ Janea la Yehova (Ńa jokwa)—2025
  • Tema isadi
  • Mulemlem ma Tema
  • EMBILANE̱ MARKO, O LE̱LE̱ME̱ O BOLEA BAPE̱PE̱
  • EMBILANE̱ TIMOTEO O LEE̱LE̱ NDOLO OŃOLA BAPE̱PE̱
  • TOMBWANE̱ O MALEA MA PAULO
  • BOLEA BAPE̱PE̱ DI MAWANA MINAM
  • “Embe̱ myemba”
    “Bola mboṅ” ońola Janea la Loba
  • Bedomsedi bena be malee̱ ná di lakisane̱ Yehova
    Longe̱ lasu la kriste̱n n’ebol’a dikalo—Kalat’a ndongame̱n—2023
  • A bonasango—mo̱ bińo̱ le be̱be̱ o be̱ baboledi o mwemba e?
    Njongo a Betatedi e mabīse̱ Janea la Yehova (Ńa jokwa)—2024
  • O si dimbea ná Yehova e nde “Loba la longe̱”
    Njongo a Betatedi e mabīse̱ Janea la Yehova (Ńa jokwa)—2024
Bata Je̠ne̠
Njongo a Betatedi e mabīse̱ Janea la Yehova (Ńa jokwa)—2025
w25 Dibaba map. 26-31

MULOPO MA JOKWA 18

MWENGE 65 Oboso!

A beso̱mbe̱ ba bonasango, embilane̱ Marko na Timoteo

“O no̱ngo̱ Marko, o wane mo̱ mwemba na wa; ebanja e mba jongwane̱ jita ońol’ebolo.”—2 TIM. 4:11.

O DIN JOKWA

Di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni byembilan ba Marko na Timoteo beno̱ ná bongwane̱ beso̱mbe̱ ba bonasango o wasa be̱ne̱ bede̱mo be mapule̱ ná ba bate bolea bape̱pe̱.

1-2. Njika bete̱medi ba ndutu be wusa jeke̱ Marko na Timoteo ná ba si bata bolea bape̱pe̱ o mbadi ni londi e?

A BESO̱MBE ba bonasango mo̱ lo mapula bata bolea Yehova na bata jongwane̱ ba be o mwemba mańu e? Ye̱ke̱i te̱. Di me̱ne̱ te̱ jita la beso̱mbe̱ ba bome ba male̱le̱me̱ o bata bolea bape̱pe̱ nik’e makwangwe̱le̱ mulema jita! (Mye. 110:3) Nde, nika ńe ná e be̱ bińo̱ ndutu. Mo̱ o mabwa bo̱ngo̱ o lańse̱ ebol’ango̱ ya dikalo ońolana o si bi ne̱ni longe̱ lo̱ngo̱ di me̱nde̱no̱ be̱ e? Mo̱ o mábanga ebolo ewo̱ o mwemba ońolana o titi mbaki ná o me̱nde̱ bola mo̱ bwam e? Yete̱na e, bia ná o titi ńaboso o be bete̱medi.

2 Marko na Timoteo pe̱ ba ta o mulemlem ma bete̱medi. Nde ba s’ese̱le̱ ná bo̱ngo̱ ba si bia ne̱ni longe̱ labu di me̱nde̱no̱ be̱, to̱ si bia bola beke babo̱ o bolea bape̱pe̱. E me̱ne̱ne̱ biana, Marko na ńango ba ta nde ba ja o bolongi ba bwam ponda ńamuloloma Paulo na Barnabas ba bele̱no̱ mo̱ o wala mwemba na babo̱ o lo̱ndo̱ labu la muloloma laboso. (Bebolo 12:12, 13, 25) Marko a dī mboa ao a tano̱ a ko̱lo̱ngo̱ne̱ o wala lańse̱ ebol’ao ya dikalo. A se̱le̱ nde wala o Antiokia. Denge̱, a mala mwenba na Paulo na Barnabas o mindi mipe̱pe̱ mi po̱ti. (Bebolo 13:1-5) Timoteo pe̱ a ta nde a ja na bayedi bao ponda Paulo a bele̱no̱ mo̱ o wala mwemba na mo̱ o ebol’a dikalo. Timoteo a ta nde eso̱mb’a moto e si bi pe̱ to̱ ebol’a dikalo bwam, a wusa so̱ jese̱le̱ ná si be̱ la mbaki leke mo̱ o wala. (Kobisane̱ 1 Korinto 16:10, 11 na 1 Timoteo 4:12.) Nde a kasi bebeledi ba Paulo nik’e wanedi pe̱ mo̱ minam jita.—Bebolo 16:3-5.

3. (a) O njika dime̱ne̱ Paulo a tano̱ a to̱ndo̱ Marko na Timoteo e? (2 Timoteo 4:6, 9, 11) (Ombwa pe̱ maduta.) (b) Njika myuedi di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

3 Marko na Timoteo ba timbi bia bola mambo bokwa pe̱ o bia jombwea bebolo ba mweńa o mwemba ke̱ ba dia beso̱mbe̱. Paulo bwane̱ ben beso̱mbe̱ ba bome muńe̱nge̱ jita kańena ponda a so̱ṅtane̱no̱ ná kwed’ao ńe be̱be̱ a puli nde ná ba be̱ na mo̱. (Langa 2 Timoteo 4:6, 9, 11.) Njika bede̱mo ba Marko na ba Timoteo be boli ná Paulo a to̱nde a lakisane̱ pe̱ babo̱ e? Ne̱ni beso̱mbe̱ ba bonasango beno̱ ná be bola ná be be̱ ka babo̱ e? Ne̱ni pe̱ malea Paulo a bolino̱ na ndolo meno̱ ná mongwane̱ beso̱mbe̱ ba bome we̱nge̱ e?

Collage: 1. Marko e boṅsane̱ Paulo na Barnabas da na madiba. 2. Timoteo e o langa leta oboso ba batudu be o bupe̱ mo̱ na pe̱ńe̱pe̱ńe̱.

Paulo a ta a to̱ndo̱ Marko na Timoteo ońolana ba botedi bola bebolo ba mweńa o mwemba ke̱ ba dia eso̱mbe̱ (Ombwa dongo 3)b


EMBILANE̱ MARKO, O LE̱LE̱ME̱ O BOLEA BAPE̱PE̱

4-5. Ne̱ni Marko a lee̱le̱no̱ ná a le̱le̱m o bolea bape̱pe̱ e?

4 Bupisane̱ kalati po̱, bolea, to̱ sebea bape̱pe̱, nik’e mapula pe̱ kwala ná “be̱ musunga na titimbe̱” o jongwane̱ babo̱. Marko a dī eyembilan a bwam jombwea nika. Ponda Paulo a bangino̱ wala mwemba na mo̱ o lo̱ndo̱ la muloloma di londe̱ maba, yen ebe Marko a ta a bwa ndutu a linga pe̱. (Bebolo 15:37, 38) Nde nik’e si boli ná embe̱ o bolea bonasango ao na bonańango ao.

5 Marko emedi o wala o bola ebolo na mulal’ao Barnabas. Lambo ka 11 mbu ombusa ponda, Marko a ta o muso̱ngi ma ba bena ba sue̱le̱ Paulo o beboa bao baboso o Roma. (Filem. 23, 24) Mbale̱ ńe nde ná, Paulo a bwane̱ jongwane̱ Marko a wanedino̱ mo̱ muńe̱nge̱ kańena a kwali ońol’ao ná a “ta lo̱ko̱mea lam.”—Kol. 4:10, 11.

6. Nje Marko a tombwane̱no̱ o mundenge mao na kriste̱n you e? (Ombwa maki.)

6 Marko a tombwane̱ o mundenge ma batabata a tano̱ a be̱ne̱ na kriste̱n you. Ombusa mo̱ tombise̱ ponda na Paulo o Roma, Marko alo o bol’ebolo na Petro o Babilon. Na babo̱ ba timba be̱ne̱ mulatako ma diko̱m ma bo̱ibo̱i kańena Petro a be̱le̱ mo̱ ná “mun’am Marko.” (1 Pet. 5:13) Kana ba tano̱ ba bol’ebolo mwemba, ye̱ke̱i te̱ Petro a langwedi eso̱mb’ao ya diko̱m mambo masadisadi ma bwam jombwea longe̱ la Yesu n’ebol’ao ya dikalo mena Marko a tilino̱ o kalat’a myango ma bwam ni bambe̱ dina lao.a

7. Ne̱ni eso̱mb’a munasango e belabe̱ ná Seung-Woo yembilane̱no̱ Marko e? (Ombwa pe̱ duta.)

7 Marko a ta a walane̱me̱ o ebol’ao a ta pe̱ bonasango bou be̱be̱. Ne̱ni weno̱ ná wembilane̱ Marko e? Yete̱na o si bedi kusa eto̱ti o bolea, be̱ we̱lisane̱ o benge pe̱ wasa mbadi ipe̱pe̱ ya bolea Yehova name̱ne̱ pe̱ na mwemba. Jombweye eyembilan a Seung-Woo, ńe mutudu tatan. Ke̱ a dia eso̱mbe̱, a ta a langisane̱ mo̱me̱ne̱ na beso̱mbe̱ ba bonasango bepe̱pe̱. Bō̱ ba ta ba kusa bebolo o mwemba obiana mo̱ a makusa. Seung-Woo a ta a senga bobe ońola nika na mo̱ a timba langwea batudu ne̱ni a masengano̱. Mutudu mō̱ a boli so̱ mo̱ malea ná a bole nje eno̱ ná a we̱le̱ o bolea bape̱pe̱ to̱ e be̱ nde ná bane̱ ba si me̱ne̱ bebolo bao ba bwam. Ma malea ma tute̱le̱ mo̱ o jongwane̱ bonasango ba mádune̱ na bape̱pe̱ bena ba be̱n ńo̱ng’a jongwane̱ o wala o ndogame̱n. O̱nge̱le̱no̱ ni ponda, a kwali ná: “Na timbi so̱ṅtane̱ nje bolea bape̱pe̱ di mapulano̱ kwala na mbale̱. Na so̱i muńe̱nge̱ ma wanea bape̱pe̱ jongwane̱ la mbale̱.”

Eso̱mb’a munasango ewo̱ ye o die̱le̱ munasango mō̱ nu mádune̱ o ndongame̱n.

Nje beso̱mbe̱ ba bome beno̱ ná be tombwane̱ na mundenge ma bonasango bou e? (Ombwa dongo 7)


EMBILANE̱ TIMOTEO O LEE̱LE̱ NDOLO OŃOLA BAPE̱PE̱

8. Ońola nje Paulo a po̱sino̱ o dangwane̱ Timoteo e? (Filipi 2:19-22)

8 E ta e pula Paulo mako̱m ma lo̱ndo̱ ma be̱n ngińa mulema ke̱ a matimba o mindi owe̱ni bato ba te̱nge̱ne̱no̱ mo̱. A se̱le̱ nde po̱so̱ Silas kriste̱n ni ta ni májinde̱ o ebol’a Loba ná ale mwemba na mo̱. (Bebolo 15:22, 40) Ombusa ponda pe̱ Paulo a po̱si o dangwane̱ Timoteo. Ońola nje a po̱sino̱ Timoteo e? Njo̱m po̱ ńe nde ná a ta a kusa mboṅ a bwam. (Bebolo 16:1, 2) A ta pe̱ ombwea ońola bape̱pe̱ na mbale̱.—Langa Filipi 2:19-22.

9. Ne̱ni Timoteo a lee̱le̱no̱ ná a ta ombwea ońola bonasango ao na bonańango ao na mbale̱ e?

9 Botea ponda a botedino̱ bolea Loba mwemba na Paulo, Timoteo a lee̱le̱ ná a mombwea ońola bape̱pe̱ buka ońola mo̱me̱ne̱. Ońola ni njo̱m, Paulo a ta mbaki ná a dī te̱ Timoteo o Berea a me̱nde̱ jembe̱ bokwedi ba peńa be oten. (Bebolo 17:13, 14) O mu mudio, Timoteo angame̱n be̱ ná oko jita na Silas ńena mo̱ pe̱ a ta a dia o Berea. Nde, ombusa ponda, Paulo a lom Timoteo mo̱me̱ne̱ mō̱ o Tesalonika o jembe̱ kriste̱n i ta o mu mundi. (1 Tes. 3:2.) Oteten a lambo ka 15 mbu di bupe̱, Timoteo oko o jeya “na ba ba meye̱,” na lee̱le̱ ndedi ońola be̱se̱ bena ba ta ba taka. (Rom. 12:15; 2 Tim. 1:4) Ne̱ni beso̱mbe̱ ba bonasango beno̱ ná bembilane̱ Timoteo e?

10. Ne̱ni munasango Woo Jae okono̱ o bata jombwea bape̱pe̱ e?

10 Munasango mō̱ nu belabe̱ ná Woo Jae oko o bata jombwea ońola bape̱pe̱. Ponda a tano̱ eso̱mb’a ekoke̱l’a moto, e ta Woo Jae ndutu o botea ekwali na bonasango na bonańango bena ba mákokwe̱ mimbu. A ta so̱ nde a soma babo̱ o ndabo a Janea a tomba pe̱. Na mudutu mō̱ a bola Woo Jae malea ná a boteye langwea bonasango ao nje a to̱ndino̱ omboa abu. Nu mutudu a langwedi pe̱ mo̱ ná a duteye ońola njika mambo nune̱ moto eno̱ ná a to̱ndo̱. Woo Jae a we̱le̱ ma malea o ebolo ke̱ a makwalisane̱ bape̱pe̱. Woo Jae e mutudu o mwemba we̱nge̱. A makwala ná: “Tatan ye mba lambo di bo̱bi o kwala na bato ba ńai na ńai a mimbu. Ne muńe̱nge̱ ná tatan na maso̱ṅtane̱ mitakisan mena bape̱pe̱ ba be̱nno̱. Nik’e mongwane̱ mba jita o bia ne̱ni neno̱ ná nongwane̱ bonasango am na bonańango am.”

11. Ne̱ni beso̱mbe̱ ba bonasango beno̱ ná bokwa o jombwea bape̱pe̱ bena be o mwemba mabu e? (Ombwa pe̱ duta.)

11 A beso̱mbe̱ ba bonasango bińo̱ pe̱ le ná lokwa o jombwea bape̱pe̱ tobotobo. Le te̱ o ndongame̱n, no̱ngo̱ ponda o jombwea ńai a bato ye̱se̱ e be̱ badun to̱ beso̱mbe̱. Baise̱ babo̱ ne̱ni ba jaino̱, lo lambe̱ye̱ pe̱ babo̱ toi. Nik’e, me̱nde̱ bola ná lo bie ne̱ni leno̱ ná longwane̱ babo̱. Yen ebe le ná lo senga ná babaedi bō̱ ba mádune̱ ba mapula ná ba lee̱ babo̱ ne̱ni bolane̱ JW Library®. To̱ ná ba si te̱se̱ o busa o dikalo na moto. Mo̱ le ná lo lee̱ babo̱ ne̱ni bolane̱ elongisan abu ńa peńa to̱ te̱se̱ o wala o dikalo na babo̱ e? Bińo̱ le te̱ bato baboso o jombwea bonasango ańu na bonańango ańu, lo mabe̱ nde eyembilan a bwam ońol’a mwemba.

Eso̱mb’a munasango ye na munasango nu mádune̱ o dikalo la jo̱mbe̱ na jo̱mbe̱. Nu munasango nu mádune̱ e kwala na sango mō̱ niponda y’eso̱mbe̱ yeno̱ lee̱ sinima o tafe̱l ao.

Beso̱mbe̱ ba bonasango be ná bongwane̱ mwemba o mbadi jita (Ombwa dongo 11)


TOMBWANE̱ O MALEA MA PAULO

12. Ne̱ni beso̱mbe̱ ba bome beno̱ ná be tombwane̱ o malea Paulo a bolino̱ Timoteo e?

12 Paulo a boli Timoteo malea ma bwam o jongwane̱ mo̱ ná a tongwe̱le̱ o longe̱ lao na o ebol’ao ya dikalo. (1 Tim. 1:18; 2 Tim. 4:5) Bińo̱ beso̱mbe̱ ba bonasango pe̱ le ná lo tombwane̱ o malea Paulo a bolino̱. Ne̱ni e? Langa maleta mabane̱ Paulo a tiledino̱ Timoteo biana bińo̱ nde ba tiledino̱ mo̱, lombwe pe̱ njika malea leno̱ ná lo we̱le̱ o ebolo o longe̱ lańu. Jombweye malea mō̱.

13. Nje ye ná yongwane̱ moto o tingame̱ na Yehova e?

13 “Tuna ńolo o dube̱ la Loba.” (1 Tim. 4:7b) Nje ye dube̱ la Loba e? Le nde tingame̱ la moto na Yehova na ńo̱ng’a bola nje a do̱lisanno̱. Di si mayabane̱ ede̱mo a be̱ Loba jemea jangame̱n so̱ po̱ngo̱ miwe̱n o be̱ne̱ mo̱. Ne̱ni e? Eyal’a grikia yena e tukwabe̱ ná “tuna ńolo” e ta nde e bolane̱ o kwalea ońola miwe̱n ma ngińa bańe̱ mīla ba tano̱ ba po̱ngo̱ o boṅsane̱ pembisan. Ba bańe̱ mīla ba ta bangame̱n ńakisane̱ babo̱me̱ne̱. Biso̱ pe̱ jangame̱n ńakisane̱ biso̱me̱ne̱ o bwam ba wasa be̱ne̱ bede̱mo be me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o bata sisea Yehova be̱be̱.

14. Nje jangame̱nno̱ te̱se̱ o bola ke̱ di malanga Bibe̱l e? Bola eyembilan.

14 Nika weno̱ wasa be̱ne̱ ede̱mo a langa Bibe̱l buńa te̱ o si dimbea ná janda lo̱ngo̱ le nde ná o bate sisea Yehova be̱be̱. K’eyembilan nje weno̱ ná wokwa na myango ma Yesu n’eso̱mb’a m’bwaṅ ma moto e? (Marko 10:17-22) Y’eso̱mb’a moto e ta e bia ná Yesu nde e Mesia nde e si ta e be̱ne̱ dube̱ ndongo o bupe̱ mo̱. To̱ na nika Yesu a ta “a to̱ndo̱ mo̱.” Mo̱ mbadi Yesu a kwalisane̱no̱ y’eso̱mb’a moto e si matapa wa e? Ye̱ke̱i te̱, Yesu a ta nde a pula ná a no̱nge bedomsedi ba bwam. Yesu a ta pe̱ nde a lee̱le̱ ndol’a Yehova ońola y’eso̱mb’a moto. (Yohane 14:9) O madutea te̱ ońola mi myango na ońola bete̱medi bo̱ngo̱ baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Nje nangame̱nno̱ bola ná na bate sisea Yehova be̱be̱ na bate pe̱ bolea bape̱pe̱ e?’

15. Ońola nje yeno̱ mweńa ná eso̱mb’a munasango e be̱ eyembilan a bwam ońola bape̱pe̱ e? Bola eyembilan. (1 Timoteo 4:12, 13)

15 “Be̱ badubedi eyembilan.” (Langa 1 Timoteo 4:12, 13.) Paulo a s’ome̱le̱ Timoteo buka te̱ ná a bie langa na be̱ mulēd’a bwam, nde ná a wase pe̱ be̱ne̱ bede̱mo ka ndolo, dube̱ na ko̱nji. Ońola nje e? Eyembilan a bwam e buki byala. Di kwale ná o be̱n ná o bole ekwali jombwea ne̱ni bata be̱ ko̱di o ebol’a dikalo. E me̱nde̱ be̱ wa lambo di bo̱bi o kwalea ońola nika yete̱na we nde eyembilan o ebol’a dikalo. Eyembilan ango̱ e me̱nde̱ dilise̱ byala bo̱ngo̱.—1 Tim. 3:13.

16. (a) O njika mambo matanu beso̱mbe̱ ba kriste̱n beno̱ ná be be̱ byembilan ba bwam e? (b) Ne̱ni eso̱mb’a munasango yeno̱ ná e be̱ eyembilan “o byala” e?

16 O 1 Timoteo 4:12, Paulo a to̱pi ońola mambo matanu owe̱ni eso̱mb’a munasango yeno̱ ná e be̱ eyembilan a bwam. O jokwa la wame̱ne̱, e me̱nde̱ be̱ bwam ná o te̱se̱ o jombwea diwo̱ te̱. K’eyembilan, di kwale ná o mapula be̱ eyembilan a bwam “o byala.” Dutea ońola mbadi weno̱ ná o bolane̱ byala bo̱ngo̱ o jembe̱ bape̱pe̱. Yete̱na o dia nde o maja omboa bayedi bo̱ngo̱, mo̱ we ná o bata be̱ne̱ ko̱lo̱ngo̱ne̱ la timbise̱le̱ babo̱ masoma ońola nje ba maboleano̱ wa e? Ombusa ndongame̱n, mo̱ we ná o langwea moto ńena nu ta nu be̱ne̱ ekwali nje e bwese̱ wa muńe̱nge̱ o ekwal’ao e? We pe̱ ná o keka bola malabe̱ na byala ba wame̱ne̱. Miwe̱n o mapo̱ngo̱no̱ o be̱ eyembilan o byala mi me̱nde̱ lee̱ ná we o benga joa o be̱ muboled’a Loba ńa bwam.—1 Tim. 4:15.

17. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ eso̱mb’a munasango o po̱le̱ mambo a te̱se̱no̱ o bola ońola Loba e? (2 Timoteo 2:22)

17 “Ńa bepuledi ba pond’eso̱mbe̱ mīla, bupe̱ nde te̱me la sim.” (Langa 2 Timoteo 2:22.) Paulo ome̱le̱ Timoteo ná anane̱ bepuledi bena be ná beka mo̱ o bata bolea Loba be ńamse̱ pe̱ mulatako mao na Yehova. We pe̱ ná o so̱ṅtane̱ ná mbad’a longe̱le̱ ńolo iwo̱, to̱ná i titino̱ bobe, ye ná i no̱ngo̱ne̱ wa ponda jita o si be̱ne̱ pe̱ ponda ndongo o bola mambo ońola Yehova. K’eyembilan, dutea ponda ininga o matombise̱ o maloko ma tuna la ńolo, o wongwa o internet na o maloko ma video. Mo̱ we ná o bolane̱ ni ponda o bata bola mambo ońola Loba e? Yen ebe we ná wongwane̱ o bongwa ndabo ańu ńa Janea to̱ sue̱le̱ dikalo l’ebamban la mwemba mo̱ngo̱. Yete̱na o no̱ngi dongo o bebolo ka ben, ye̱ke̱i te̱ o me̱nde̱ kusa mako̱m ma peńa mena ma me̱nde̱ jongwane̱ wa o po̱le̱ mambo o te̱se̱no̱ o bola ońola Loba.

BOLEA BAPE̱PE̱ DI MAWANA MINAM

18. Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná Marko na Timoteo ba ta ba be̱ne̱ longe̱ di londi na mambo ma muńe̱nge̱ e?

18 Marko na Timoteo ba boli babo̱me̱ne̱ ka jabea ná ba boleye bape̱pe̱ o mbadi ni londi, nik’e boli ná ba be̱ne̱ longe̱ di londi na mambo ma muńenge̱ na ma betańsedi. (Bebolo 20:35) Marko alo o lo̱ndo̱ o bepolo jita bena be po̱ti ná ongwane̱ bonasango ao na bonańango ao. A tili pe̱ myango ma bwam ma longe̱ la Yesu n’ebol’ao ya dikalo. Timoteo ongwane̱ Paulo o te̱se̱ myemba na o jembe̱ bonasango ao na bonańango ao. Ye̱ke̱i te̱, Yehova a ta muńe̱nge̱ ońola edī a bola babo̱me̱ne̱ ka jabea Marko na Timoteo ba lee̱le̱no̱.

19. Ońola nje beso̱mbe̱ ba bonasango bangame̱nno̱ bupe̱ malea Paulo a bolino̱ Timoteo e, nje pe̱ nika e me̱nde̱no̱ wanea babo̱ e?

19 Ndolo Paulo a tano̱ a be̱ne̱ ońola Timoteo ńena ńe̱ne̱ne̱ na bwē o maleta a tiledino̱ eso̱mb’ao ya diko̱m. Ma maleta ma wu na mudī ma Loba ma malee̱ pe̱ ná Yehova a to̱ndi bińo̱ beso̱mbe̱ ba bome jita. A mapula ná lo tongwe̱le̱. Bińo̱ bola so̱ me̱se̱ ná lo we̱le̱ malea ma Paulo o ebolo lo be̱ne̱ pe̱ ńo̱ngi o bata bolea bape̱pe̱. Lo boli te̱ nika, lo mabe̱ne̱ longe̱ di peti bwam we̱nge̱ nde lo me̱nde̱ pe̱ “kusa longe̱ la mbale̱” o kie̱le̱ ni maye̱.—1 Tim. 6:18, 19.

O MALABE̱ NÁ NJE E?

  • Nje wokono̱ n’ eyembilan a Marko e?

  • Ne̱ni weno̱ ná wembilane̱ Timoteo o jombwea bape̱pe̱ e?

  • Njika malea ma Paulo me ná mongwane̱ eso̱mb’a munasango o benga joa ońola ebol’a Loba e?

MWENGE 80 “Keka, nde le̱ne̱ ne̱ni Yehova eno̱ bwam”

a Petro a ta nde moto nu mawe̱le̱ mulema mwe̱se̱ o mambo, e ta so̱ mo̱ lambo di bo̱bi o langwea Marko ne̱ni Yesu a sengino̱ na nje a bolino̱ o ńai na ńai a bete̱medi. Di maso̱ṅtane̱ so̱ ońola nje Marko a tano̱ a tele̱ye̱ besengedi na beboledi ba Yesu o myango a tilino̱.—Marko 3:5; 7:34; 8:12.

b BETELEDI BA DUTA: Marko ongwane̱ Paulo na Barnabas o lo̱ndo̱ labu la muloloma. Timoteo a ta a le̱le̱me̱ o pe̱pe̱le̱ myemba ná embe̱ ongwane̱ pe̱ bonasango.

    Kalati ya Douala (1996-2025)
    Busa
    Ingea
    • Douala
    • Abane̱
    • Nje o to̠ndino̠ jita
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Mambenda ońola Bolane̠
    • Bete̠sedi b'esoka
    • Beboledi b'esoka
    • JW.ORG
    • Ingea
    Abane̱