iLoloma e Ganita na Tui

ILOLOMA cava o na solia vua e dua na tamata kilai levu? Ena gauna vakaivolatabu, na kedra talei eso na ka boivinaka e vaka sara ga na koula. Era dau lolomataki gona vua na tui.a Qori na vuna eratou lolomataka kina na dauraikalokalo e rua na isaluaki boivinaka vua na “nodra tui na Jiu.”—Maciu 2:1, 2, 11.

Vakamacalataki ena iVolatabu ni gauna e sikovi Solomoni kina na ranadi ni Sipa, a “solia o koya vua na tui e 120 na taledi koula, e levu sara na waiwai vakaisaluaki kei na vatutalei. E sega tale na waiwai vakaisaluaki me tautauvata kei na kena e solia na ranadi ni Sipa vei Tui Solomoni.”b (2 Veigauna 9:9, NW) Era vakauta tale ga na Tui vei Solomoni na waiwai vakaisaluaki ena nodra vakanuinui vinaka vua.—2 Veigauna 9:23, 24.

Cava era talei kina ra qai saulevu na isaluaki kei na so tale na ka va qori ena gauna vakaivolatabu? E levu na ka e dau vakayagataki kina, me vaka na ka ni sasauni, soqo ni lotu, kei na nodra buluti na mate. (Raica na kato “Vakayagataki ni ka Boivinaka ena Gauna Vakaivolatabu.”) E dau taleitaki vakalevu, e saulevu tale ga na kena vakau kei na kena volitaki.

TAKOSOVI NA VANUA DRAVUISIGA E ARAPEA

Dau tubu tu eso na kau boivinaka ena Buca o Joritani ena gauna vakaivolatabu. So tale na kau va qori era voli mai vanuatani. Vakamacalataki ena iVolatabu na veimataqali kau boivinaka. Era kilai levu na sefaroni, elou se yasiyasi, kau isaluaki, sinamoni, drega boivinaka, kei na mura. So era isaluaki ni kakana me vaka na kumini, midi, kei na dili.

Era kau mai vei na isaluaki boivinaka qori? Era kune e Jaina, Idia kei Sri Lanka na elou, na kasia, kei na sinamoni. Na mura kei na drega boivinaka e kune ena kau era tubu ena vanua dravuisiga ena ceva kei Arapea me yaco sara i Somalia, e Aferika. Na kau duadua ga e kune mai na Himalaya e Idia na narita.

Levu na isaluaki boivinaka qori era takosotaki e Arapea mera kau i Isireli. Qori e dua na vuna “e lewa sara tu ga” kina o Arapea ena ikarua kei na imatai ni udolu na yabaki B.G.V., “na nodra veivoli tiko o ira mai na Tokalau kei ira ena Ra,” me vaka e vakamacalataka na ivola The Book of Spices. Era kune ena vanua dravuisiga ena ceva kei Isireli, e Negev, na koro makawa, vanua vakabai, kei na nodra ikelekele na dauveilakoyaki me ivakadinadina ni nodra dau lai voli isaluaki boivinaka se ra volitaka. Na itikotiko tale ga qori e volatukutukutaka na isoqosoqo na World Heritage Centre of UNESCO: “E laurai ni rawati kina vakalevu na tubu  . . . mai na ceva kei Arapea ina Mediterranean.”

Era dau takoso vakalevu ena Arapea na qiqi e usana tiko na isaluaki ni ka boivinaka mera lakova e 1,800 na kilomita. (Jope 6:19) Tukuni tale ga ena iVolatabu nira a usana na ilawalawa dauveilakoyaki era kawa i Isimeli na isaluaki boivinaka me vaka na “drega ni kau boivinaka, na kau isaluaki, kei na kulinikau boivinaka” mai Kiliati me kau i Ijipita. (Vakatekivu 37:25, NW) Dua gona vei ira na dauveivoli qori ratou volitaki Josefa kina na tuakana.

“TAQOMAKI TU VAKADEDE ME KUA NI KILAI”

Dua na gauna balavu nodra lewa tu na dauveivoli ni Arapea na volitaki ni isaluaki boivinaka. Ni kau mai Esia na isaluaki boivinaka me vaka na kasia kei na sinamoni, o ira sara ga era na volitaka. Nodra via tarova na kai Arapea mera volivoli vakadodonu o ira mai na Mediterranean vei ira ena Tokalau, era vakatetea kina na italanoa lasu me baleta na vakarerevaki ni kena kau mai na isaluaki boivinaka. Na vanua dina e kau mai kina na isaluaki boivinaka a “taqomaki tu vakadede me kua ni kilai,” e kaya na ivola The Book of Spices.

iTalanoa cava era vakatetea na kai Arapea? Vakamacalataka o Herodotus, na daunitukutuku makawa ni Kirisi ena ikalima ni senitiuri B.G.V., na italanoa buli nira dau tara na manumanuvuka vakarerevaki na nodra sova ena kuli ni kau na sinamoni, oti ra qai biuta ena barinivatu e sega sara ga ni lakovi rawa. Ni dua e vinakata na isaluaki boivinaka qori ena lai biuta e dua na tiki ni lewenimanumanu levu ena ruku ni barinivatu. Era na cova mai na manumanuvuka kocokoco ra qai usana vakalevu ina nodra sova, tini lutu tale ena kena bi. Totolo ga nodra tomika na wawa tu e ra na kuli ni sinamoni qori, ra volitaka sara vei ira na dauveivoli. Tete vakalevu na italanoa qo. Ni “talanoataki va qori na vakarerevaki ni kena kau mai [na sinamoni], e saulevu kina,” e kaya na ivola The Book of Spices.

E qai kilai nodra ilawaki na kai Arapea, oti kina nodra kaukaua ena buturara ni veivoli. Me yacova na imatai ni senitiuri B.G.V., sa vanua levu ni veivoli isaluaki boivinaka na wavu o Alekisadria, e Ijipita. Gauna ga era kila kina na dausoko mera vakayagataka na cagi [monsoon] e dau liwa ena Wasawasa vakaIdia, sa ra tekivu soko sara na waqa ni Roma mai na wavu e Ijipita mera lako i Idia. Levu kina na isaluaki boivinaka, sau rawarawa tale ga.

Nikua e saulevu sara na koula ni vakatauvatani kei na isaluaki boivinaka. Ena sega tale ga ni veiganiti me lolomataki vua na tui. Ia milioni e veiyasa i vuravura era vakayagataka me ilumu se ivakaboi ni yago, wainimate, se vakaisaluaki kina na kedra kakana me vakatitiweli. Na talei ni kena iboi era kilai levu kina nikua me vaka ga na udolu vakacaca na yabaki sa sivi.