Ouyelele wa fimanenena wondjokonona yEendombwedi daJehova
“Onda hovela okukala ndi hole oilonga yokutandavelifa oileshomwa”
MO 1886, Charles Taze Russell okwa li a tuma eekopi 100 dembo ledina Millennial Dawn, Embo lotete, okudja kObetel yomuAllegheny shomuPennsylvania, shomuU.S.A. tadi i koChicago, shomuIllinois. Charles okwa li a hala omambo oo a ka landifwe meefitola domambo. Ofeema imwe ya kula yomOilongo ya Hangana hai landifa omambo opalongelokalunga oya li ya dimina okulandifa po ofulaxa yomambo oo o-Millennial Dawn. Ndele konima yoivike ivali, ofulaxa oyo yomambo oya li ya shunifwa ko kObetel.
Omambo oo okwa li a shunifwa ko molwaashi omuevangeliste umwe a shiivika nawa okwa li a handuka eshi a mona omambo oo a tulikwa meelaka pamwe nomambo aye. Okwa li a lombwela oovene vofeema a handuka a ti kutya ngeenge itava kufa mo omambo oo mofitola oyo, ye novaevangeliste vakwao va tumbala otava ka kufa mo omambo avo ndele tave ke a landifa pamwe pe lili. Onghee hano, ofeema oyo oya li ya shunifa ko omambo oo kObetel. Kakele kaasho, ovapataneki ova li va ninga eenghendabala opo va ye moshipala omashiivifo e na sha nembo olo oo a li a tuminwa koifokundaneki. Ndele mbela ongahelipi embo olo lipe la li tali ka fika kwaavo tava kongo oshili?
Ovatandavelifi voileshomwa, ovo paife hava ifanwa ovakokolindjila, ova li va dana onghandangala ya fimana moshinima osho.a Mo 1881, o-Zion’s Watch Tower oya li ya pula ovaudifi 1000 va kale tava andjakaneke oileshomwa yopaMbibeli ve li ovalongi vefimbo li yadi. Ndele nonande ovatandavelifi voileshomwa ova li ashike omafele manini, ova li va tandavelifa neenghono eembuto doshili okupitila moileshomwa oyo. Mo 1897, opa li pa yandjwa nale omambo o-Dawns e li emiliyona limwe lwaapo, namahapu omuo okwa li a yandjwa kovatandevelifi ovo voileshomwa. Vahapu vomuvo ova li ashike hava xupu momayambidido manini oo tava pewa kehangano ile oo tava pewa kovanhu ngeenge ve va pa omambo.
Ndele mbela oolyelye ovo va li hava tandavelifa omambo nouladi? Vamwe ova li va hovela oilonga oyo eshi va wanifa omido omulongo nasha, ofimbo vamwe va li ovanamido. Vahapu vomuvo kava li va hombola ile va hombolwa navamwe ovalihomboli vehe nounona, ashike ovalihomboli ovo ve na ounona inava ya moilonga oyo. Ovakokolindjila vondjikilile ova li hava longo eevili dihapu efiku keshe, ofimbo ovakwafelikokolindjila va li hava longo ovili imwe ile mbali efiku keshe. Ashike ovamwatate vamwe kava li va dula okuya moilonga oyo omolwokuhenoukolele ile eenghalo davo itadi va pitike. Ndele poshoongalele shimwe shomo 1906, ovaudifi ovo va li tava dulu okuya moukokolindjila ova li va lombwelwa kutya inava pumbwa ngeno okukala “ovahongwanhu ile ve na owino muhapu ile hava popi elaka lovaengeli” opo ve shi ninge.
Konyala menenedu keshe, omwa li ovaudifi ovo va talwa ko ve li ovanhu vongaho ashike ova li va dula okupondola shihapu. Omumwatate umwe okwa ti kutya moule womido heyali okwa li a yandja omambo 15 000 lwaapo. Okwa ti yo kutya “inandi ya moilonga yokutandavelifa omambo nelalakano loku ka landifa omambo, ndele onelalakano loku ka yandja oundombwedi kombinga yaJehova noshili yaye.” Ovatandavelifi voileshomwa ovo ova li hava kunu eembuto doshili keshe apa tava i, nomuvalu wOvakonakoni vOmbibeli owa li wa hovela okuhapupala.
Ovawiliki vomalongelokalunga ova li hava sheke ovatandavelifi voileshomwa, va li have va ula kutya ovalandifi ashike vomambo. Oshungonangelo imwe yOshiingilisha yomo 1892 oya ti: “Ovanhu ashike vanini va li ve udite ko kutya [ovanhu ovo] ovakalelipo vashili vOmwene, ile ve shii kutya Omwene okwe va lenga omolwelininipiko nomolwomhepo yavo yeliyambo.” Doshili, pefimbo opo oilonga yokutandavelifa oileshomwa kaya li oshinima shipu ngaashi omumwameme umwe a ti. Ovatandavelifi voileshomwa luhapu ova li hava djala eenghaku dokwakola nova li hava longifa eembashikela. Omafimbo amwe ngeenge va hala oikulya ndele kave na oimaliwa, ova li hava kumaana omambo noikulya. Nonande ova li hava kala va loloka eshi va uhala efiku alishe momapya, ova li hava shuna nehafo keetenda nokeenduda odo va li hava futile. Lwanima, opa ka ndulukwa eehauto dovatandavelifi voileshomwa odo da li di na onhele yokunangala nohadi va kwafele va xupife efimbo noimaliwa.b
Poshoongalele shimwe osho sha li sha ningilwa muChicago mo 1893, opa li pa yandja oipopiwa ye likalekelwa i na sha nokuya moilonga yokutandavelifa oileshomwa. Moipopiwa oyo omwa li mwa hokololwa oimoniwa, eenghedi di lili noku lili dokuudifa nomwa li mwa yandjwa omayele taa longo e na sha nokuudifa. Omumwatate Russell okwa li a ladipika ovaudifi ovo ovadiinini va kale hava li oshuumbululwa tashi kwata pedimo, ekopi lomashini pefimbo loshitumbetango nosho yo oaisklima pefimbo loupyu.
Ovatandevelifi voileshomwa ova li hava djala oupaya vashunga ngeenge tava udifa opo va dule okudimbulukafana. Ava vape ova li hava longo pamwe naava ve na owino. Edeulo la tya ngaho ola li la pumbiwa molwaashi pomhito imwe omutandavelifi umwe woileshomwa mupe okwa li a ninga etwalemo a tila ta ti: “Owa hala ngoo shili embo eli?” Lao linene, omuneumbo okwa li a tambula ko embo olo nokwa ka ninga omumwameme.
Omumwatate umwe okwa li te lipula ta ti: ‘Mbela nandi twikile okukala nonghalamwenyo yange youdjeko nokukala handi yambidida ashike oilonga yokuudifa mokuyandja $1 000 daAmerika keshe omudo ile nandi ninge ngoo omutandavelifi woileshomwa?’ Okwa li a lombwelwa taku ti kutya keshe eshi wa ningi po Omwene ote ke shi pandula ashike, kakele kaasho, ote ke ku pa omanangeko noupuna mahapu ngeenge owa kala to longifa efimbo loye lihapu moilonga yaye. Mary Hinds okwa li a tala ko oilonga yokutandavelifa oileshomwa i li “onghedi ya denga mbada yokulongela vahapu ouwa.” Omumwameme umwe Alberta Crosby oo a li mumbada okwa ti: “Onda hovela okukala ndi hole oilonga yokutandavelifa oileshomwa.”
Kunena, ovana vahapu vopambelela novopamhepo vovatandavelifi voileshomwa otava twikile noilonga yefimbo li yadi. Ngeenge moukwaneumbo weni kamu na omukokolindjila natango, omolwashike ito hovele tete oilonga oyo opo u va tulile po oshihopaenenwa? Naave oto dulu okukala u hole oilonga youkokolindjila wondjikilile.
[Omashangelo opedu]
a Okudja mo 1931, edina olo “ovatandavelifi voileshomwa” ola li la lundululwa la ninga “ovakokolindjila.”
b Ouyelele muhapu u na sha neehauto odo otau ka pita moshifo shimwe monakwiiwa.
[Ouyelele u li pepandja 32]
Inava pumbwa ngeno okukala “ovahongwanhu ile ve na owino muhapu ile hava popi elaka lovaengeli”
[Efano pepandja 31]
Omutandavelifi woileshomwa wedina A. W. Osei muGhana, mo 1930 lwaapo
[Omafano pepandja 32]
Pombada: Ovatandavelifi voileshomwa Edith Keen nosho yo Gertrude Morris ve li muEngland, mo 1918 lwaapo; pedu: Stanley Cossaboom nosho yo Henry Nonkes mOilongo ya Hangana, ve li poipakete omo mwa li omambo aa va yandja