ONGHEDI YOKUPOPYA 38
Okuninga omatwalemo taa pendula ohokwe
EHOVELO loshipopiwa keshe ola fimana. Ngeenge owa pendula ohokwe yovapwilikini, otashi ke ve linyengifa va pwilikine nelitulemo kwaasho to ka shikulifa ko. Ngeenge ou li moukalele ndele etwalemo loye itali pendula ohokwe yovapwilikini, otashi dulika ito ka dula okutwikila okukundafana navo. Ngeenge ino pendula ohokwe yovapwilikini eshi to yandje oshipopiwa mOlupale lOuhamba, ovapwilikini itava ka dja mo, ashike vamwe otashi dulika va hovele okutwalwaatwalwa.
Ngeenge to lilongekidile etwalemo loye, kaleka omalalakano taa landula momadiladilo: (1) okuningifa ovapwilikini va kale tava pwilikine, (2) okutumbula oshikundafanwa shoye nosho yo (3) okuulika kutya oshikundafanwa shoye osha fimana kovapwilikini. Peemhito dimwe, omalalakano aeshe oo atatu oto dulu oku a hanga pefimbo limwe. Ndele omafimbo amwe, oto dulu okuhanga omalalakano oo koolimwe, kashi na nee mbudi kutya oto hovele nalilipi.
Nghee to dulu okuningifa ovapwilikini va kale tava pwilikine. Nonande ovanhu ove uya okupwilikina oshipopiwa, inashi hala okutya ove lilongekida okuyandja elitulemo filufilu. Omolwashike mbela? Omolwaashi monghalamwenyo omu yadi oinima oyo tai dulu okunyona po elitulemo lavo. Otashi dulika va kale tave lipula shi na sha noupyakadi wonhumba oo ve na keumbo ile shi na sha noisho vali imwe yonghalamwenyo. U li omupopi, owa pumbwa okupopya sha osho tashi pendula hokwe yavo notashi va kwafele va kale tava yandje elitulemo. Osho oto dulu oku shi ninga meenghedi di lili noku lili.
Eudifo lokOmhunda oli li oshipopiwa shimwe shomoipopiwa oyo ya shiivika nawa. Oshipopiwa osho osha li sha hovelwa ngahelipi? Pahokololo laLukas, Jesus okwa ti: ‘Ovanelao onye eehepele, ovanelao onye ovo mwa fya ondjala paife, ovanelao onye ava tamu lili paife, ovanelao onye ovanhu ngenge tave mu tondo.’ (Luk. 6:20-22) Omolwashike osho sha li sha pendula ohokwe yovapwilikini? Jesus okwa li a popya pauxupi amwe omomaupyakadi a kwata moiti oo ovapwilikini va li ve na. Opo nee, ponhele yokukundafana moule shi na sha nomaupyakadi oo, okwa popya kutya ovanhu ovo ve na omaupyakadi oo otava dulu okukala va hafa, a popya monghedi oyo tai ningifa ovapwilikini vaye va kale va hala okuuda shihapu.
Oto dulu okulongifa nomupondo omapulo opo u pendule ohokwe yovapwilikini, ashike pula omapulo oo taa wapalele. Ngeenge omapulo oye otaa ulike kutya oto ka popya shi na sha noinima oyo ovapwilikini va uda nale, otashi dulika vaha kale ve na ohokwe. Ino pula omapulo oo taa fifa ovapwilikini ohoni ile tae va umbu omishe. Ndele ponhele yaasho, kendabala okupula omapulo oo taa kwafele ovanhu va diladile. Konima eshi wa pula epulo keshe, tula po kanini, opo u pe ovapwilikini omhito va nyamukule momutima. Ngeenge ova kala ve udite momitima davo kutya oto popi navo odikilila, osha yela kutya otava ka yandja elitulemo kwoove.
Okulongifa oimoniwa yavamwe oku li yo onghedi imwe omo to dulu okuningifa ovapwilikini va kale tava pwilikine nelitulemo. Ndele okuhokolola ashike ngahenya oshimoniwa shonhumba, ito ka hanga elalakano loye, ngeenge otashi fifa ohoni omupwilikini wonhumba. Ngeenge ovanhu otava ka dimbuluka oshimoniwa osho we va hokololela, ndele itava dimbuluka kutya ove lihonga mo shike, ino hanga elalakano loye. Ngeenge owa longifa oshimoniwa pehovelo loshipopiwa shoye, oshi na okukala shi liwetikile mo kutya osha pamba oshitwa sha fimana osho tashi ka divilikwa moshipopiwa. Nonande otashi dulika wa pumbwa omauyelele onhumba opo oshimoniwa shoye shi kale shiwa, lungama uha hokolole oshimoniwa shileshile inashi pumbiwa.
Ovapopi vamwe ohava hovele nonghundana yonhumba, etofwemo lonhumba okudja moshifokundaneki shomoshitukulwa shavo ile neendjovo donhumba da dja modjo i shii okulineekelwa. Omauyelele oo otaa wapalele ngeenge oku li lela metwokumwe noshikundafanwa shoye notaa ti sha kovapwilikini.
Ngeenge oshipopiwa shoye oshi li shimwe shomoipopiwa oyo ya pambafana ile oshitukulwa shonhumba mOkwoongala kwoPailonga, oshixwepo okuninga etwalemo li li pauxupi. Ngeenge oto yandje oshipopiwa shomoipafi, longifa efimbo olo la ufilwa etwalemo loshipopiwa. Ouyelele oo tau ka kundafanwa momukokomoko woshipopiwa oo tau ka etela ovapwilikini ouwa muhapu.
Otashi dulika peemhito dimwe u ke lihange to popi novanhu ovo inava itavela oshili yOmbibeli ile ovapataneki. Ongahelipi to dulu oku va kwafele va yandje elitulemo? Omukriste umwe oo a li ko nale, wedina Stefanus, oo kwa tiwa kutya okwa li e na ‘omhepo iyapuki neendunge,’ okwa li a kwatwa po ndele ta twalwa kOmhangu yopombada yOvajuda, oko a li a popila nouladi Oukriste. Okwa li a hovela ngahelipi? Okwa li a popya monghedi yefimaneko, a hovela ta popi oinima oyo ya li ya tambulwa ko kovapwilikini. Okwa li a hovela ta ti: “Ovalumenhu nye ovamwatate nootate, pwilikineni! Kalunga koshinge okwe lihololela tate yetu Abraham.” (Oil. 6:3; 7:2) Eshi Paulus a li muAeropagi, muAtena, okwa li a popya novanhu vamwe ve lili nokwa hovela ta ti: “Ovalumenhu nye Ovaatena, ondi mu wete onye ovaneitavelo ovadiinini moinima aishe.” (Oil. 17:22) Molwaashi Stefanus naPaulus ova li va ninga omatwalemo mawa, osha li she linyengifa ovapwilikini vavo va kale va hala okuuda shihapu.
Ngeenge u li moukalele, owa pumbwa yo okupopya kombinga yoinima oyo tai ningifa ovanhu va yandje elitulemo. Ngeenge omuneumbo ka li e shii kutya oto uya oku mu talela po, otashi dulika a kale ashike e lipyakidila noinima yaye. Moitukulwa imwe younyuni, ngeenge omunhu ta talele po omunhu oo ehe mu shii nale, oku na okupopya diva osho she mu endifa. Ndele momaputuko amwe, fimbo ino popya osho she ku endifa, ou na okushikula eenghedi donhumba dokupopifa odo da tambulwa ko. — Luk. 10:5.
Peemhito adishe odo, ngeenge owa ulike oukaume washili otashi ke ku kwafela u hovele eenghundafana novanhu. Luhapu ohashi kala shiwa okuhovela eenghundafana to popi oshinima shonhumba osho sha pambafana filufilu naasho ovanhu have lipula nasho. Oto ka shiiva ngahelipi kutya ou na okupopya kombinga yashike? Eshi we uya pomunhu wonhumba, mbela owa hanga e lipyakidila nasha, tashi dulika e lipyakidila noilonga yomepya, ta wapaleke momudingonoko weumbo, ta pangele oshihauto, ta teleke, ta kosho ile ta file oshisho ounona? Mbela owa hanga ta tale sha moshifokundaneki ile kusha osho tashi ningwa mepandavanda? Mbela momudingonoko weumbo laye omu na sha osho tashi ulike kutya oku hole okukwata eeshi, oku hole omaudano, eemusika eekombiyuta, okutalela po eenhele donhumba, ile oshinima shimwe vali? Luhapu ovanhu ohava kala tave lipula shi na sha naasho opo va udu meenghundana koradio ile osho va mona ko-TV. Ngeenge owa pula omuneumbo epulo ile wa popi pauxupi shi sha noinima oyo, otashi dulu okutwala meenghundafana diwa.
Pomhito imwe eshi Jesus a li ta popi nomukainhu umwe Omusamaria pondungu oyo ya li popepi naSikar, okwe tu tulila po oshihopaenenwa sha denga mbada shi na sha nanghee hatu dulu okuhovela eenghundafana navamwe nelalakano loku va udifila. — Joh. 4:5-26.
Owa pumbwa okulilongekidila nawa etwalemo loye, naunene tuu ngeenge oshitukulwa omo eongalo leni tali longele osha longwa lwoikando. Ngeenge ino lilongekida nawa, ito ka dula okuyandja oundombwedi.
Tumbula oshikundafanwa shoye. Meongalo lopaKriste, omunashipundi womutumba ile omumwatate oo a yandja oshipopiwa osho sha tetekela shoye oha tumbula oshipalanyole shoshipopiwa shoye nokupopya kutya oove to landula ko. Ndele otashi ka kala shiwa okudimbulukifa ovapwilikini oshikundafanwa shoye eshi to ningi etwalemo. Ashike osho inashi hala okutya ou na okupopya oshipalanyole shoshipopiwa shoye oshitya noshitya. Ou na okweenda to ndjadjukununa mo oshipalanyole shoye momukokomoko woshipopiwa. Eshi to ningi etwalemo loye, tumbula sha osho tashi yukifa elitulemo monghedi yonhumba koshikundafanwa shoye.
Eshi Jesus a li a tuma ovahongwa vaye va ka udife, okwa li e va lombwela kondadalunde etumwalaka olo ve na okuudifa a ti: “Keshe apa tamu ende, va lombweleni mu tye: ouhamba weulu wa ehena popepi.” (Mat. 10:7) Jesus okwa popya shi na sha naasho sha li tashi ka ningwa po pefimbo letu a ti: ‘Evangeli louhamba otali ka udifwa.’ (Mat. 24:14) Ohatu ladipikwa tu ‘udife ondjovo,’ sha hala okutya, otu na okulongifa Ombibeli ngeenge hatu udifa. (2 Tim. 4:2) Luhapu, ohashi kala shiwa okupopya kombinga yoshinima shonhumba osho ovanhu tave lipula nasho, ofimbo ino pandja Ombibeli ile ino popya sha shi na sha nOuhamba. Oto dulu okupopya shi na sha nekaulonyanga, okuhenoilonga, okuhenouyuki, oita, nghee ovanyasha tava dulu okukwafelwa, ouyahame ile efyo. Ashike ino kala to popi efimbo lile shi na sha noinima oyo ii, molwaashi elalakano loye oku va udifile onghundana iwa. Kendabala okuyukifa elitulemo lovanhu kEendjovo daKalunga nosho yo keteelelo lOuhamba.
Ulika kutya oshikundafanwa shoye osha fimana kovapwilikini. Ngeenge oto ka yandja oshipopiwa meongalo, oto dulu okukala noushili kutya ovapwilikini otava ka kala va hokwa oshikundafanwa shoye. Ndele mbela otava ka pwilikina ngoo va fa omunhu oo opo te lihongo oshinima osho she mu pamba filufilu? Mbela otava ka yandja ngoo elitulemo molwaashi ve wete kutya osho to popi oshi na sha neenghalo odo va taalela monghalamwenyo, nonokutya oto ve linyengifa va kale va hala okuninga po sha shi na sha neenghalo davo? Osho tashi ka kala ngaho ngeenge eshi wa li to lilongekida owa li to diladila shi na sha novapwilikini voye, wa diladila keenghalo omo ve li, osho have lipula nasho nosho yo kombinga yoikala yavo. Ngeenge osho wa ninga ngaho, eshi to ningi etwalemo loye, kwatela mo sha osho tashi ulike kutya owa diladila shi na sha navo.
Kutya nee oto yandje oshipopiwa ile oto yandje oundombwedi komunhu wonhumba, onghedi ya denga mbada omo to dulu okupendula ohokwe yovapwilikini oyo oku va kwatela mo meenghundafana. Ulika kutya omaupyakadi avo, eemhumbwe davo, ile omapulo oo tave lipula nao oya pambafana ngahelipi naasho to kundafana navo. Ngeenge owa ulike kutya ito popi ashike oinima monghedi ya mbwalangadja, ndele oto popi oinima yokondadalunde i na sha naasho tamu kundafana, otashi ke ve linyengifa va pwilikine nelitulemo. Opo u ninge ngaho, ou na okulilongekida nawa.
Onghedi omo u na okuyandja ouyelele woye. Osho to popi metwalemo loye osha fimanenena, ndele onghedi omo to shi popi otai dulu yo okupendula ohokwe yovapwilikini. Onghee hano, ino pumbwa ashike okulilongekida kutya oto ka tya shike, ndele ou na yo okulilongekida kutya oto ke shi popya monghedi ilipi.
Ngeenge owa hala okuhanga elalakano loye, owa pumbwa okulongifa oitya ya hoololekeka. Onghee hano, otashi ka kala shiwa okulilongekida nawa omatumbulo avali otete ile atatu. Luhapu, ohashi kala shiwa okukaleka omatumbulo oo maxupi noku li paunafangwa. Ngeenge oto ka yandja oshipopiwa meongalo, oto dulu okushanga omatumbulo oo, ile u a koneke momutwe opo u longife oitya oyo wa lalakanena oku ka longifa. Ngeenge owa ningi etwalemo loye we liteelela, otashi ke ku kwafela u kale wa ngungila momukokomoko woshipopiwa ashishe.
Ou na okulilongekida etwalemo loshipopiwa shoye naini? Ope na omaetepo e lili noku lili e na sha naasho. Ovapopi vamwe ovanekeka ova itavela kutya omunhu ngeenge te lilongekida oshipopiwa, oku na okuhovela tete netwalemo. Vamwe ohava ti kutya etwalemo loshipopiwa oli na okulilongekidwa ngeenge oshipopiwa sha pwa.
Osha yela kutya owa pumbwa okushiiva kutya oto ka kundafana kombinga yashike nonokutya oto ka longifa oitwa ya fimanenena ilipi ofimbo ino ninga etwalemo loye. Ndele ongahelipi ngeenge owa pewa oshipopiwadutilo? Ngeenge konima eshi wa lesha mo moshipopiwadutilo osho owa diladila kutya oto ka ninga ngahelipi etwalemo loye, inashi puka oku li shanga. Dimbuluka yo kutya ngeenge owa hala etwalemo loye li ka pondole, ou na okudiladila shi sha novapwilikini nosho yo kombinga youyelele oo u li moshipopiwadutilo.