“Efimbo letokolo” ola fika
EMBO lOmbibeli laxuuninwa, Ehololo, otali tu shiivifile oushili u na sha nomwengeli oo ta tuka pokati keulu e na ‘evangeli laalushe olo li na okuudifwa.’ Okwa popya nondaka yomokule ta ti: “Tileni Kalunga, nye mu mu fimaneke, osheshi efimbo letokolo laye ole uya.” (Ehololo 14:6, 7) “Efimbo letokolo” olo ola kwatela mo okuudifwa nokuwanifwa kwetokolo laKalunga. Ewanifo letokolo otali uya pexulilo ‘lomafiku axuuninwa,’ omo tu li paife.—2 Timoteus 3:1.
“Efimbo letokolo” oli li onghundana iwa kovaholi vouyuki. Oli li efimbo olo eshi Kalunga ta ka eta epepelelwo kovapiya vaye, ovo va mona oixuna konghalelo ei yoinima i yadi elongifo leenghono nokuhenohole.
Paife, fimbo “efimbo letokolo” inali xula nehanauno longhalelo yopaife yoinima youkolokoshi, ohatu ladipikwa taku ti: “Tileni Kalunga, nye mu mu fimaneke.” Mbela osho to ningi ngaho? Eshi inashi kwatela mo okupopya ashike kutya: “Onda itavela Kalunga.” (Mateus 7:21-23; Jakob 2:19, 20) Etilo la yuka lokutila Kalunga oli na oku tu ninga tu kale netilofimaneko loku mu tila. Oli na oku tu ningifa tu efe owii. (Omayeletumbulo 8:13) Oli na oku tu kwafela tu hole osho shiwa notu tonde osho shii. (Amos 5:14, 15) Ngeenge ohatu fimaneke Kalunga, ohatu ka pwilikina kuye nelitulemo. Itatu ka kala twe lipyakidila unene noinima imwe ndele hatu kala itatu lesha Eendjovo daye Ombibeli alushe. Ohatu ke mu lineekela omafimbo aeshe nosho yo nomitima detu adishe. (Epsalme 62:9; Omayeletumbulo 3:5, 6) Ovo have mu fimaneke shili ova dimina kutya oye Omushiti weulu nedu, oye Omunamapangelo weshito alishe nohava dulika kuye pahole e li Omupangeli wokukalamwenyo kwavo. Ngeenge otwa dimina kutya otu na okuyandja elitulemo lihapu koinima oyo, natu shi ninge nope he na okwoongaonga.
Efimbo lokuwanifa etokolo olo la popiwa komweengeli ola shiivika yo li li “efiku laJehova.” “Efiku” la tya ngaho ola hangele Jerusalem shonale mo 607 K.O.P. molwaashi ovakalimo vasho inava pwilikina komalondwelo aJehova okupitila movaprofeti vaye. Mokushelelelifa efiku laJehova momadiladilo avo, ova twikila okutula eemwenyo davo moshiponga. Jehova okwa li e va londwela a ti: “Heeno, popepi li li, ndee tali endelele okufika!” (Sefanja 1:14, yelekanifa NW.) “Efiku laJehova” likwao ola hangele Babilon shonale mo 539 K.O.P. (Jesaja 13:1, 6, NW) Molwaashi okwa li ve lineekela meameno lavo nomoikalunga yavo, Ovababilon ove lipwililikila omalondwelo oo a yandjwa kovaprofeti vaJehova. Ndele moufiku umwe Babilon shinene osha findwa kOvamedia nOvapersia.
Oshike she tu taalela kunena? ‘Efiku laKalunga’ likwao olo tali hange apeshe. (2 Petrus 3:11-14) ‘Babilon Shinene’ osha tokolwa nale kuKalunga. PaHololo 14:8, omweengeli okwa ti: “Sha teka po, Babilon, oshilando eshi shinene.” Osho osha ningwa nale. Itashi dulu vali okukelela ovalongeli vaJehova. Enyonauko lasho nosho yo okulidopa kwasho moita oya nyanekwa pomutenya keshe pamwe. Paife ehanauno lasho laxuuninwa oli li popepi. Omolwetomheno olo, Ombibeli otai ladipike ovanhu keshe pamwe tai ti: “Djeni mo musho [muBabilon Shinene] . . . , mu ha kwatafane noulunde washo, mu ha hangike komahepeko asho. Osheshi oulunde washo owa fika [meulu], nouhenouyuki washo, Kalunga okwe u dimbulukwa.”—Ehololo 18:4, 5.
Babilon Shinene oshike? Osho onghalelo yomalongelokalunga mounyuni aushe oyo i na omaukwatya a faafana naao aBabilon shonale. (Ehololo, etukulwa eti-17 neti-Eh 18) Tala komafaafano amwe:
• Ovapristeri vaBabilon shonale ova li va kufa ombinga inene moinima yopapolitika yopashiwana. Osho osha faafana naasho hashi ningwa momalongelokalunga mahapu kunena.
• Ovapristeri vaBabilon luhapu ova xwaxwameka oita oyo kwa li tai luwa koshiwana shavo. Omalongelokalunga kunena okwa kala luhapu taa kwatele komesho mokunangeka noupuna ovakwaita eshi oiwana tai ka lwa.
• Omahongo neenghedi daBabilon shonale okwa twala oshiwana moluhaelo linene. Eshi ovawiliki vomalongelokalunga kunena tava dini omifikamhango dOmbibeli di na sha noukoshoki, oluhaelo oli li apeshe mokati kovawiliki vopamhepo nosho yo ovakwaneongalo. Osho shididilikwedi yo osho oushili oo kutya molwaashi Babilon Shinene otashi haele nounyuni nosho yo neepolitika dao, Ehololo otali shi faneke shi li ombwada.
• Ombibeli otai ti yo kutya Babilon Shinene oshi li “mouyadipuna.” MuBabilon shonale, ehangano lotembeli okwa li le lilikolela edu lihapu, novapristeri ova li va tumbala momalandifilo. Kakele keenhele delongelokalunga, Babilon Shinene oshi na eengeshefa dihapu kunena. Omahongo nomafiku omafudo asho otae shi etele oupuna munene nosho yo vamwe meengeshefa dounyuni.
• Elongifo loihongwafano, oumhulile nosho yo oulodi oya li apeshe muBabilon shonale, ngaashi i li meenhele dihapu kunena. Efyo ola li la talika ko li li okutaulukila konghalamwenyo imwe i lili. Babilon osha li shi yadi eetembeli neengeleka dokufimaneka oikalunga yasho, ndele Ovababilon ova li va pataneka ovalongeli vaJehova. Omalongo neenghedi da faafana otadi didilikifa Babilon Shinene.
Momafimbo onale, Jehova okwa li a ulumika oiwana inaenghono meepolitika nomoukwaita i handukile ovo va ulika odino yoku mu dina tai twikile nosho yo ehalo laye. Onghee hano, Samaria osha hanaunwa po kOvaassiria mo 740 K.O.P. Jerusalem osha li sha hanaunwa po kOvababilon mo 607 K.O.P. nosho yo kOvaroma mo 70 O.P. Natango Babilon osha findwa kOvamedia nOvapersia mo 539 K.O.P. Shi na ko nasha nefimbo letu, Ombibeli otai xunganeke kutya omapangelo opapolitika, ngaashi oshilyani, otaa ka pilukila “ombwada” ndele tae i dula, tai kala hamunghele, taa nyaneke pomutenya oukwatya wayo washili. Otae ke i hanauna po filufilu.—Ehololo 17:16.
Mbela omapangelo ounyuni otaa ka ninga ngoo shili oshinima sha tya ngaho? Ombibeli otai ti kutya ‘Kalunga ote ke shi tula momitima davo.’ (Ehololo 17:17) Otashi ka kala ombadilila, tashi kumwifa, shinyanyalifi, itashi ka shiivika komesho yefimbo noitashi ka ningwa kanini nakanini.
Owa pumbwa okukatuka eenghatu dilipi? Lipula kutya: ‘Mbela onda kanyatela natango kehangano lelongelokalunga olo la nyatekwa komahongo nokeenghedi odo tadi li didilikifa li li oshitukulwa shaBabilon Shinene?’ Nokuli nonande ku li oshilyo, oto dulu okulipula kutya: ‘Mbela onda efa omhepo yalo i nwefe nge mo?’ Mbela omhepo yoludi lilipi? Omhepo yokutambula ko eenghedi dii, ohole yokuhola omaliko nomalihafifo ponhele yokuhola Kalunga ile okudina owina Eendjovo daJehova (nokuli nomoinima oyo tai monika inini). Diladila nawa shi na sha nenyamukulo loye.
Opo tu kale twa hokiwa kuJehova, osha fimanenena tu ulike okupitila meenghatu detu nosho yo omahalo omitima detu, kutya katu fi shili oshitukulwa shaBabilon Shinene. Kape na efimbo lokwoongaonga. Oku tu londwela kutya exulilo otali uya ombadilila, Ombibeli otai ti: “Babilon, oshilando eshi shinene, tashi ekelwashi mekupulo limwe, ndele itashi monika vali nande.”—Ehololo 18:21.
Ndele ope na shihapu natango. Oshinima shimwe shi na sha ‘nefimbo letokolo’ olo, osho kutya Jehova Kalunga ota ka tokola onghalelo yeepolitika mounyuni aushe, ovapangeli vado nosho yo aveshe ovo tave lipwililikile oufemba waye wokukala omupangeli okupitila mOuhamba waye womeulu momake aJesus Kristus. (Ehololo 13:1, 2; 19:19-21) Emoniko lopaxunganeko olo la shangwa muDaniel 2:20-45 otali faneke okupangela kwopapolitika okudja kefimbo laBabilon shonale fiyo okunena ku li oshihongwafano shinene sha ningwa moshingoli, moshisiliveli, moshivela shitwima, moshivela shilaula nomomunoko. Shi na sha nomafiku etu, exunganeko ola xunganeka tali ti: “Kalunga ou komeulu ota ka dika ouhamba itau ka teka po fiyo alushe.” Natango, shi na sha naasho Ouhamba oo tau ya okuninga ‘pefimbo letokolo’ laJehova, Ombibeli otai ti: “Otau ka nyanyaula notau ka teyaula omauhamba aeshe [a ningwa kovanhu] noku a xulifa po, ndelenee owo vene tau ka kala fiyo alushe.”—Daniel 2:44.
Ombibeli otai londwele ovalongelikalunga vashili va ha kale ve hole ‘keshe eshi shi li mounyuni,’ sha hala okutya onghedi yokukalamwenyo oyo tai xumifwa komesho kounyuni ou wa tukauka ko kuKalunga kashili. (1 Johannes 2:15-17) Mbela omatokolo neenghatu doye otai ulike kutya ou li filufilu kombinga yOuhamba waKalunga? Mbela oho u pitifa shili komesho monghalamwenyo yoye?—Mateus 6:33; Johannes 17:16, 17.
[Oshimhungu shi li pepandja 14]
Exulilo otali ke uya naini?
“Omona wOmunhu te uya efimbo tuu olo inamu mu teelela.”—Mateus 24:44.
“Kaleni . . . oupafi, osheshi inamu shiiva efiku notundi.”—Mateus 25:13.
“Itali ka tokelwa.”—Habakuk 2:3, NW.
[Oshimhungu shi li pepandja 14]
Mbela ngeno otapa kala ngoo eyooloko ngeno owa li u li shii?
Ngeno okwa li u shi shii kutya ehanauno letokolo laKalunga olo li li pokuningwa itali ke uya moule womido dinini, mbela osho otashi ka lundulula nghee to longifa onghalamwenyo yoye? Eshi wa mona kutya exulilo longhalelo ei ya kulupa inali uya diva ngaashi wa li wa teelela, mbela owa efa osho shi ninipike oilonga yoye yokulongela Jehova?—Ovaheberi 10:36-38.
Okuhashiiva kwetu efimbo lokondadalunde otaku tu pe omhito tu ulike kutya ohatu longele Kalunga nomalinyengotomheno a yela. Ovo ve shii Jehova ove shi shii kutya okuulika ouladi komunute waxuuninwa itashi ke mu hokwifa, molwaashi oha tale omitima.—Jeremia 17:10; Ovaheberi 4:13.
Kwaavo ve hole Jehova shili, ohave mu pitifa alushe komesho. Ngaashi ovanhu vakwao, Ovakriste vashili otava dulu okulonga oilonga yokulikongela omboloto. Ndelenee elalakano lavo kali fi okupunapala ndele okukala ve na oipumbiwa yopalutu ya wana nopo va dule okutukula navamwe. (Ovaefeso 4:28; 1 Timoteus 6:7-12) Ohava hafele yo omalihafifo e li nawa nokufuda po koilonga yavo, ndele ehalo lavo okukala va pepalekwa, hakuninga ashike osho tashi ningwa kukeshe umwe. (Markus 6:31; Ovaroma 12:2) Ngaashi Jesus Kristus, ova hafa okulonga ehalo laKalunga.—Epsalme 37:4; 40:9.
Ovakriste vashili ova hala okukala nomwenyo nokulongela Jehova fiyo alushe. Eteelelo olo kali fi ashike longahenya molwaashi ve na okuteelela omanangeko noupuna onhumba oule wefimbo shi dulife pwaasho vamwe tashi dulika va teelela.
[Oshimhungu/Efano li li pepandja 15]
Omhata i na sha nounamapangelo
Opo tu ude ko kutya omolwashike Kalunga a efela okumona oixuna kuhapu ku kale po, otwa pumbwa okuuda ko omhata i na sha nounamapangelo. Ounamapangelo oshike? Oo eenghonopangelo da shiya ko.
Molwaashi Jehova oye Omushiti, oku na oufemba wokupangela edu alishe nosho yo aveshe ovo ve li kulo. Ndelenee Ombibeli otai yelifa kutya petameko londjokonona yovanhu, ounamapangelo waJehova owa tulwa momalimbililo. Satana Ondiaboli okwa ti kutya Jehova okwa li unene ta ngabeke ovanhu, nonokutya okwa fufya ovakulunhu vetu votete shi na sha naasho tashi ka ningwa ngeenge ove lipwililikile omhango yaKalunga nokuninga oinima ngaashi va hala nokwa ti yo kutya otashi ka kala lela shi li nawa ngeenge ova kala va manguluka ko kepangelo laKalunga.—Genesis, etukulwa eti-2 neti-Gen 3.
Ngeno Kalunga okwa hanaunine po ovanashibofa ovo meendelelo, osho ngeno osha ulika eenghono daye, ndele ngeno inashi kandula po eemhata odo da holoka po. Ponhele yokuhanauna po ovanashibofa meendelelo, Jehova okwa efa oishitwa aishe inaendunge i mone oilanduliko younashibofa. Nonande osho okwa li sha kwatela mo okumona oixuna, osha yandja yo omhito opo tu dalwe.
Natango, nande oshe mu pula ondilo inene, Jehova okwa ninga omalongekido opahole opo ovanhu ovo tava dulika kuye nokukala ve na eitavelo tali longo mekuliloyambo lOmona waye, va dule okumangululwa koulunde nosho yo koilanduliko yao nokukala mOparadisa. Ngeenge sha pumbiwa, osho otashi dulu okuningwa okupitila mokunyumunwa koufi.
Okweefa pa pite efimbo fimbo omhata inai kandulwa po, okwa pa yo ovapiya vaKalunga omhito va ulike kutya otava dulu okulinyenga kohole yaKalunga nokuulika oudiinini wavo kuye meenghalo adishe. Okukandula po omhata i na sha nounamapangelo waKalunga pamwe nomhata ye i pamba i na sha noudiinini wovanhu, okwa fimanenena opo pa kale efimaneko la yuka lokufimaneka eemhango meshito alishe. Nope he na efimaneko la tya ngaho, ombili yashili itai ka shiiva nande.a
[Eshangelo lopedu]
a Eemhata odo nosho yo omaityo ado oda kundafanwa moule membo Draw Close to Jehovah, la nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.
[Efano]
Onghalelo yomapangelo opapolitika mounyuni aushe otai ka xulifwa po