Oukriste washili ohau findana!
“Eendjovo dOmwene oda kula noda pama noda holola eenghono dado.”
OMOLWOKUXWAMEKWA keenghono domhepo iyapuki, Ovakriste votete ova udifa eendjovo daKalunga nouladi oo itau dulu okumwenekwa. Omunandjokonona umwe okwa shanga ta ti: “Oukriste owa tandavela neendelelo lididilikwedi mounyuni waRoma. Modula 100 otashi dulika mukeshe oshitukulwa osho sha li keengaba dEfuta lopokati omwa li mu na ongudu yOvakriste.”
2. Satana okwa kendabala ngahelipi okunghundipaleka enwefemo liwa longhundana iwa, naashi osha xunganekwa ngahelipi?
2 Satana Ondiaboli kakwa li ta dulu okumweneka Ovakriste votete. Ponhele yaasho, okwa nghundipaleka enwefemo liwa longhundana iwa monghedi i lili—noushunimonima. Jesus okwa li a xunganeka eholokepo eli meyele laye lombuto iwa neu. (Mateus 13:24-30, 36-43) Omuyapostoli Petrus naye yo okwa li a londwela kutya ovahongi ovanaipupulu otava ka holoka meongalo notava eta oimhanga ya nyonauka. (2 Petrus 2:1-3) Sha faafana, omuyapostoli Paulus okwa li a londwela kondadalunde kutya oushunimonima otau ka tetekela efiku laJehova.—2 Ovatessaloniki 2:1-3.
3. Oshike sha holoka po konima yefyo lovayapostoli?
3 Konima yefyo lovayapostoli, onghundana iwa oya kala ya pwipwikilwa po komahongo oshipaani nosho yo oufilosofi. Ngaashi sha xunganekwa, ovahongi ovanaipupulu ova pilakanifa nokunyateka etumwalaka la koshoka loshili. Okweendela ko kwefimbo, Oukriste washili owa ka kala wa pwipwikilwa po koikengelela hai ifanwa Oukwakriste. Ongudu yovawiliki vopamhepo oya holoka po oyo ya kendabala okukaleka Ombibeli ihai monika kovakwashiwana vongaho. Ndelenee nande omuvalu waavo tave liti Ovakriste owa hapupala, elongelokalunga lavo kala li la koshoka. Oukwakriste owa hapupala moilongo nowa ninga ehangano li na eenghono nosho yo enwefemo la kola meputuko lokOuninginino, ndelenee kala li nande li na enangeko noupuna laKalunga ile omhepo yaye.
4. Omolwashike omhangela yaSatana yokuya moshipala elalakano laKalunga inai shi pondola?
4 Ndelenee, omhangela yaSatana yokuya moshipala elalakano laJehova oya li ya tokolwa i ha pondole. Nokuli nopefimbo lomafiku omilaulu oushunimonima, Oukriste washili owa li natango u na omwenyo mokati kovanhu vamwe. Ovalumenhu ovo va tapululula Ombibeli ova kala va lungama oku i tapulula naanaa ngaashi i li. Kungaha, Ombibeli oya kala i li ngaashi i li, nonande etumwalaka layo la pilakanifwa nai kwaavo va li tave liti ove na oufemba oku i honga. Momafelemido da pita ovahongwanhu ngaashi Jerome naTyndale ova toloka nova tandaveleka Eendjovo daKalunga nouladi. Ovanhu omamiliyona ova li va dula okumona Ombibeli nokutota po oludi lOukriste nonande wa li woikengelela.
5. Omuprofeti Daniel okwa xunganeka shike shi na sha ‘neshiivo lashili’?
5 Hauxuuninwa, ngaashi sha xunganekwa membo laDaniel, ‘eshiivo lashili ola hapupala.’ Eshi osha ningwa ‘mefimbo lexulilo’—efimbo omo tu li paife. (Daniel 12:4, NW) Omhepo iyapuki oya twala ovo ve hole oshili mounyuni aushe va fike keshiivo lashili lokushiiva Kalunga kashili nosho yo elalakano laye. Nokuli nokonima yomafelemudo ehongo loushunimonima, eendjovo daKalunga oda findana! Kunena, onghundana iwa otai udifwa keshe pamwe, tai ulikile ovanhu keteelelo lounyuni mupe uhafifa. (Epsalme 37:11) Paife natu konakone ehapupalo eli leendjovo daKalunga kunena.
Ehapupalo leendjovo kunena
6. Ovakonakoni vOmbibeli okwa li va uda ko eeshili dashike modula 1914?
6 Kexulilo lefelemudo eti-19, oshili yOmbibeli oye linyengifa okangudu kanini kOvakonakoni vOmbibeli, va shiivika kunena Eendombwedi daJehova. Mo 1914 Ombibeli oya kala i na eenghono kuvo. Ova uda ko eeshili dikumwifi di na sha nelalakano laKalunga. Ova li ve linyengifwa kohole yaJehova omolwokutuma Omona waye kedu, nokungaha okwa yeulula ondjila tai twala komwenyo waalushe. Ova shiiva yo nokupandula edina laKalunga nosho yo omaukwatya aye. Natango, okwa li va mona kutya ‘omafimbo ovapaani’ okwa xula po nale, tashi ulike kutya efimbo lepangelo lOuhamba waKalunga oli li popepi okweetela ovanhu omanangeko noupuna. (Lukas 21:24) Kai fi tuu onghundana iwa ikumwifi! Eeshili di na eenghono oda li di na okutukulilafanwa nakeshe umwe, keshe pamwe. Eemwenyo kada li tuu monghuwo i nonghambe!
7. Ongahelipi oshili yOmbibeli ya findana kunena?
7 Jehova okwa nangeka noupuna okangudu oko kanini kOvakriste ovavaekwa nomhepo. Kunena, omuvalu waavo va kanyatela Oukriste washili ou dule pomamiliyona ahamano. Eendjovo daKalunga oda hapupala yo moilongo, omolwaashi Eendombwedi daJehova otadi hangika moilongo 235. Natango, oshili yOmbibeli oya kola noya finda omandangalati opamalongelokalunga nosho yo amwe. Oilonga ei yokuudifa mounyuni aushe otai yandje oumbangi u he shi kupatanekwa kutya Jesus oku li meenghono dOuhamba.—Mateus 24:3, 14.
8. Vamwe ova popya shike kombinga yehapupalo lEendombwedi daJehova?
8 Ngaashi naanaa ovanandjokonona va popya ehapupalo linene lOukriste mefelemudo lotete, ovahongwanhu vahapu ova yandja omilombo kombinga yehapupalo loshiwana shaJehova kunena. MOilongo yaHangana, ovahongwanhu vavali aveshe ova shanga tava ti: “Pefimbo leedula 75 da pita Eendombwedi daJehova oda mona ehapupalo likumwifi . . . node shi ninga mounyuni aushe.” Oshifokundaneki kOushilo waAfrika otashi ulike kEendombwedi di li “limwe lomomalongelokalunga olo tali hapupala neendelelo mounyuni nola fimanekwa unene nola shiivika mounyuni aushe omolwokudiinina kwalo filufilu komahongo opambibeli.” Noshifokundaneki shaKatolika shi li paenghulunghedi, sha nyanyangidwa muEuropa, otashi popi “ehapupalo likumwifa lEendombwedi daJehova.” Oshike sha eta ehapupalo eli?
Omhepo iyapuki tai longo kunena
9. (a) Etomheno lotete olashike eshi eendjovo daKalunga tadi findana kunena? (b) Ongahelipi Jehova ta shilile ovanhu kuye?
9 Etomheno limwe la fimana eshi eendjovo daKalunga da findana olo omolwaashi omhepo yaJehova otai longo neenghono, ngaashi ya li tai longo mefelemudo lotete. Jesus okwa ti: “Kape na ou ta dulu okuuya kuame okuninga Tate, ou a tuma nge, te mu shili.” (Johannes 6:44) Eendjovo edi otadi ulike kutya Kalunga ota shili kanini nakanini ovo ve na oikala iwa, mokulinyengifa omitima davo. Mokupitila moilonga yokuudifa yEendombwedi daye, Jehova ota shilile ovanhu kuye ve mu longele, “omamona oiwana aishe”—ovanhu ovalininipiki ovo va fa eedi kombada yedu.—Haggai 2:6, 7.
10. Ovanhu vomaludi elipi ve linyenga keendjovo daKalunga?
10 Omhepo iyapuki inai nghonopaleka ashike oshiwana shaKalunga shi tandaveleke eendjovo daKalunga koitukulwa yedu yokokule, ndelenee oye linyengifa yo ovanhu vomoiwana aishe va tambule ko onghundana iwa. Doshili, ovo va tambula ko eendjovo daKalunga ova dja ‘moiwana aishe nomomaludi aeshe nomovanhu aveshe nomomalaka aeshe.’ (Ehololo 5:9; 7:9, 10) Otava hangika moipuna nosho yo movafyoona, movahongwanhu nosho yo mwaavo inava hongwa. Vamwe ova tambula ko eendjovo ve li meenghalo doita nosho yo momahepeko madjuu, ofimbo vamwe ve shi ninga momafimbo ombili nosho yo ehepuluko. Koshi yepangelo loludi keshe, momaputuko aeshe, okudja meekamba deenghwate fiyo omeembala, ovalumenhu novakainhu ove linyenga nawa konghundana iwa.
11. Ongahelipi omhepo iyapuki tai longo mokukalamwenyo kwoshiwana shaKalunga, neyooloko lashike li wetike?
11 Nonande ovo ve li moshiwana shaKalunga ova yoolokafana shili, vo ove lyaafane moukumwe. (Epsalme 133:1-3) Eshi otashi weda koushili kutya omhepo iyapuki otai longo mokukalamwenyo kwaavo tava longele Kalunga. Omhepo yaYe oyo eenghono da kola omolwouwa oo tau dulifa ovapiya vaye va ulike ohole, ehafo, ombili, onheni nosho yo omaukwatya amwe mawa. (Ovagalati 5:22) Kunena, otu udite ko lelalela osho omuprofeti Malakia a xunganeka nalenale ta ti: “Nye otamu ka mona . . . etongolo pokati kovayuki novadinikalunga, pokati kaau ha longele Kalunga naau ihe mu longele.”—Malakia 3:18.
Eendjovo daKalunga otadi pangele movanailonga valadi
12. Eendombwedi daJehova odi udite ngahelipi kombinga yoilonga yevangeli, nomalinyengo elipi shi na sha noilonga yado da teelela?
12 Eendombwedi daJehova kunena kadi li ovanhu ovo hava i ashike kongeleka. Do ohadi kufa ombinga moilonga yokuudifa evangeli. Ngaashi Ovakriste votete, do ohadi liyandje nehalo liwa mokulonga ehalo laKalunga, mokukwafela vamwe ve lihonge kombinga yomaudaneko Ouhamba waJehova. Odi li ovalongi pamwe naKalunga ovo metwokumwe nomhepo yaye iyapuki, tava ongele vamwe va longele Jehova. Moku shi ninga, otava ulike onghenda nosho yo ohole yaJehova omolwovanhu inava itavela. Notave shi ningi nonande otava shakeneke okuhenakonasha, okushekwa nosho yo omahepeko. Jesus okwa lombwela ovashikuli vaye kutya ovanhu otave ke linyenga konghundana iwa paenghedi da yooloka. Okwa ti: “Omupiya ke dule Omwene waye. Ngenge va taata nge, otave mu taata yo. Ngenge va diinina eendjovo dange, nodeni otave di diinine yo.”—Johannes 15:20.
13. Omaukwatya elipi a pumba mOukwakriste e yadi mokati kEendombwedi daJehova?
13 Itatu dulu okukala inatu kumwifwa kefaafano pokati kEendombwedi daJehova kunena nosho yo ovo va li va tambula ko Oukriste washili mefelemudo lotete. Efaafano olo yo li liwetikile olo ekondjifafano pokati kEendombwedi daJehova nOukwakriste kunena. Konima yokushanga kombinga youladi wokuudifa evangeli wOvakriste votete, omuhongwanhu umwe okwa kema ta ti: “Okuninga pe na elunduluko momulandu wongeleka opo natango oshilonga shokuudifa evangeli shi kale oshinima osho sha talika ko ngaashi oshinakuwanifwa shOmukriste keshe a ninginifwa, naashi otashi pamekwa koukwatya wokukalamwenyo oo u li nawa u dule waavo inava itavela, itashi dulika tu ninge exumokomesho moshinima eshi.” Omaukwatya a fimana oo a pumba mOukwakriste oku yadi mokati kEendombwedi daJehova! Eitavelo lado li na omwenyo, olo eitavelo lashili, noli li eitavelo le likolelela koshili yOmbibeli olo le ve linyengifa ve li tukulilafane naavo tava pwilikine.—1 Timoteus 2:3, 4.
14. Jesus okwa li a tala ko ngahelipi oukalele waye, noikala ilipi tai ulikwa kovahongwa vaye kunena?
14 Jesus okwa kala a tala ko oukalele waye u li oshinima sha kwata moiti, moku u ninga oshinima sha fimanenena kuye. Okwa lombwela Pilatus ta ti: “Onghee nda dalwa nde uya mounyuni ou, ndi [hepaulule] oshili.” (Johannes 18:37) Oshiwana shaKalunga oshi udite ngaashi Jesus a li e udite. Omolwoshili yOmbibeli oyo ve na momitima davo, otava kendabala va mone eenghedi opo ve i tukulilafane navamwe ngaashi tashi dulika. Dimwe domeenghedi edi otadi ulike ounghulungu u liwetikile.
15. Ongahelipi vamwe va ulika ounghulungu mokuudifa onghundana iwa?
15 Moshilongo shimwe shaAmerika lokOlukadi, Eendombwedi oda tavakana okamhomolonga komulonga waAmazon opo di hange ovanhu noshili. Ndelenee, eshi okalamauka kopashiwana ka tameka mo 1995, ovakwashiwana inava pitikwa vali va ende momulonga. Molwaashi oda tokolatoko nokutwikila okufiloshisho ovo ve na ohokwe noileshomwa yOmbibeli, Eendombwedi oda tokola okukaamifa etumwalaka komakungulukilo. Ova shanga eembapila noku di tula pamwe neekopi doifo yOshungonangelo nosho yo Awake! meni lomakende eeplastika e he na sha. Opo nee tava umbile omakende momulonga. Eshi osha twikila oule weedula nhee netata fiyo omulonga wa yeulukila vali ovakwashiwana. Komunghulo aushe womulonga, ovanhu ova pandula Eendombwedi omolwoileshomwa. Omukainhu umwe oo a li omukonakonimbibeli okwe va papatela omanga omahodi taa pononoka ndele ta ti: “Onda li nda diladila kutya itai ke mu mona vali. Ndelenee, eshi nda tameka okumona oifo momakende, ondi shi shii kutya inamu dimbwa nge!” Vamwe ovo va li komunghulo womulonga ova ti kutya ova lesha oifo moku i endulula oikando ihapu. Omikunda dihapu oda li di na “ombelewa yopoosa”—onhele momeva omo kwa li hamu yakulilwa oinima oyo ya kaama oule wokafimbo. Oko kwa li haku ka talwa luhapu kwaavo ve na ohokwe va mone “opoosa” oyo ya dja oko kwa dja omakungulukilo.
16. Ongahelipi okukala twe lilongekida okukwafela omafimbo amwe taku yeulula ondjila yokuninga ovahongwa?
16 Okuudifa onghundana iwa okwa wilikwa nokushilipalekwa kuJehova Kalunga nosho yo kovaengeli vaye ovanaenghono. (Ehololo 14:6) Mokukala twe lilongekida alushe okukwafa, eemhito inadi teelelwa dokuninga ovahongwa omafimbo amwe ohadi holoka. MuNairobi, shaKenya, ovakainhu vavali Ovakriste va li moilonga yomomapya ova mana okulonga omaumbo oo kwa li va pewa. Ombadilila omukainhu omunyasha okwa ya kuvo ndele ta popi nehafo ta ti: “Onda kala handi ilikana ndi shakene naumwe ngaashi nye.” Okwa pula Eendombwedi di uye keumbo laye divadiva omolweenghundafana, nekonakonombibeli ola tamekwa naye mefiku tuu olo. Omolwashike omukainhu a ya kOvakriste ava vavali neendelelo la tya ngaha? Konima yoivike ya pita, okwa hangika a filwa okamona. Onghee mokumona omunyasha a humbata okatraktate koshipalanyole, “Etegameno Lini kOonakusa Aaholike?” okwa li e ka hala unene nokwa pula okamati ke ke mu pe. Okamati oke ka anyena, ndele taka ulike kEendombwedi odo de mu pa okatraktate. Diva omukainhu okwa li ta ningi omaxumokomesho mawa opamhepo nokwa li ta dulu okulididimikila ouyahame wefyo lokamona.
Ohole yaKalunga oi na okufindana
17-19. Jehova okwa ulika ohole yashike kovanhu okupitila mekulilo?
17 Ehapupalo leendjovo daKalunga kombada yedu alishe otali kwatakanifwa lela kumwe nekuliloyambo laKristus Jesus. Ngaashi ekulilo, oilonga yokuudifa oi li euliko lohole yaJehova omolwokuhola ovanhu mounyuni aushe. Omuyapostoli Johannes okwa nwefwa mo a shange ta ti: “Osho Kalunga a kala e hole ounyuni [ovanhu aveshe], Oye a yandja Omona waye Ewifa, opo keshe ou te mu itavele a ha kane, ndelenee a kale e nomwenyo waalushe.”—Johannes 3:16.
18 Diladila kombinga yohole yaJehova oyo a ulika mokuyandja ekulilo. Oule weedula dihapu di he fi kuvalulwa, Kalunga okwa li a hafela ekwatafano lopofingo nOmona omuholike waye ewifa, “efina leshito laKalunga.” (Ehololo 3:14) Jesus oku hole Xe unene, nosho yo Jehova okwa kala e hole Omona waye “ounyuni fimbo inau shitwa.” (Johannes 14:31; 17:24) Jehova okwa pitika Omona waye omuholike a pite mefyo opo ovanhu va dule okumona omwenyo waalushe. Kali fi tuu euliko la denga mbada lohole yokuhola ovanhu!
19 Johannes 3:17 ota ti: “Kalunga ina tuma Omona waye mounyuni a tokole ounyuni, ndelenee ounyuni u xupifwe kuye.” Hano, Jehova okwa tuma Omona waye omolwoshilonga shexupifo, ndele kashi fi shetokolo ile okunyana. Eshi otashi tu kumwe neendjovo daPetrus tadi ti: “[Jehova] ina hala pa kane nande umwe, ndelenee aveshe ve lialulukile melidilululo.”—2 Petrus 3:9.
20. Omonghedi yashike exupifo le likolelela kokuudifa onghundana iwa?
20 Eshi a kala nokuyandja ekanghameno lopaveta omolwexupifo le mu pula ondilo, Jehova okwa hala vahapu va mone mo ouwa ngaashi tashi dulika. Omuyapostoli Paulus okwa shanga ta ti: “Keshe tuu ou ta ifana edina lOmwene, oye ota xupifwa. Ndele otava kuu ngahelipi kuou inave mu itavela? Ndele tava itavele ngahelipi ou inave mu uda? Ndele tava udu ngahelipi ngenge kape nomuudifi?”—Ovaroma 10:13, 14.
21. Otu na okukala tu udite ngahelipi kombinga yomhito yokukufa ombinga moilonga yokuudifa?
21 Kashi fi tuu oufembanghenda ukumwifi okukufa ombinga moilonga ei yomounyuni aushe yokuudifa noyokuhonga! Kai fi oilonga ipu, ndelenee Jehova ina hafa tuu mokutala oshiwana shaye oshidiinini shi li moshili nokutukulilafana onghundana iwa navamwe! Hano kutya nee eenghalo doye odi li ngahelipi, omhepo yaKalunga nosho yo ohole momutima woye nai ku linyengife u kufe ombinga moilonga ei. Ndele dimbuluka kutya osho tu wete tashi wanifwa mounyuni aushe otashi yandje euliko lashili kutya Jehova Kalunga ota ka wanifa po eudaneko laye diva mokweeta “eulu lipe nedu lipe” likumwifi omo “tamu ka kala ouyuki.”—2 Petrus 3:13.
1. Hokolola ehapupalo lOukriste mefelemudo lotete.
[Efano pepandja 25]
JEROME
[Efano pepandja 25]
TYNDALE
[Efano pepandja 25]
GUTENBERG
[Efano pepandja 25]
HUS
[Efano pepandja 25]
Gutenberg and Hus: From the book The Story of Liberty, 1878
[Efano pepandja 25]
Ovakonakoni vOmbibeli tava udifa onghundana iwa mo 1920 nasha
[Efano pepandja 26]
Ehapupalo lomuvalu wovaudifi vOuhamba mefelemudo eti-20
[Efano pepandja 26]
Oupokati wovaudifi (momamiliyona)
[Efano pepandja 26]
6.0
[Efano pepandja 26]
5.5
[Efano pepandja 26]
5.0
[Efano pepandja 26]
4.5
[Efano pepandja 26]
4.0
[Efano pepandja 26]
3.5
[Efano pepandja 26]
3.0
[Efano pepandja 26]
2.5
[Efano pepandja 26]
2.0
[Efano pepandja 26]
1.5
[Efano pepandja 26]
1.0
[Efano pepandja 26]
0.5
[Efano pepandja 26]
1900
[Efano pepandja 26]
1910
[Efano pepandja 26]
1920
[Efano pepandja 26]
1930
[Efano pepandja 26]
1940
[Efano pepandja 26]
1950
[Efano pepandja 26]
1960
[Efano pepandja 26]
1970
[Efano pepandja 26]
1980
[Efano pepandja 26]
1990
[Efano pepandja 26]
2000
[Efano pepandja 27]
Mounyuni aushe ovanhu otave linyenge konghundana iwa
[Efano pepandja 28]
Ngaashi ekuliloyambo laJesus Kristus, oilonga yokuudifa otai ulike ohole yaKalunga
[Efano pepandja 29]
Oto dimbuluka?
• Omolwashike oushunimonima wa li itau dulu okumwenifa ovaudifi vonghundana iwa?
• Eendjovo daKalunga oda findana ngahelipi mefimbo letu?
• Omeenghedi dilipi omhepo yaKalunga tai longo kunena?
• Ongahelipi ekulilo la kwatakanifwa kumwe neudifo longhundana iwa?