ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w01 5/1 ep. 19-24
  • Kala wa hafa pamwe naKalunga omunelao

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Kala wa hafa pamwe naKalunga omunelao
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2001
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Inava kanifa nande ehafo lavo
  • Diinina etaleko liwa li na sha noukalele womomapya
  • Ovaitaveli vakweni otave ke ku kwafela
  • Tala meongalo leni
  • Ehafo — Oukwatya oo hatu pewa kuKalunga
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo shokukonakonwa) — 2018
  • “Omuyuki ota hafele mOmwene”
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo shokukonakonwa) — 2018
  • Kala nombinga mehafo lokuyandja!
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2001
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2001
w01 5/1 ep. 19-24

Kala wa hafa pamwe naKalunga omunelao

“Ndele natango, ovamwatate, hafeni, . . . opo Kalunga kohole

nokombili ota kala pamwe nanye.”—2 OVAKORINTO 13:11.

MOMAFIKU aa madjuu, ovanhu vahapu ihava mono omatomheno mahapu okuhafa. Ngeenge vo ile umwe oo ve hole va hangika koshiponga, ohava kala ve udite ngaashi Job wonale, oo a ti: “Omunhu a dalwa komwalikadi, ta kala po omafiku manini ndee ta kuta oupyakadi.” (Job 14:1) Ovakriste inava lya olusha lomaudjuu ‘omomafimbo aa madjuu okukaliwa muo,’ noitashi kumwifa eshi ovapiya vaJehova ovadiinini omafimbo amwe hava teka omukumo.—2 Timoteus 3:1.

1, 2. (a) Omolwashike vahapu ve he na ehafo monghalamwenyo? (b) Ehafo oshike, nongahelipi hatu dulu oku li kulika?

2 Nonande ongaho, Ovakriste otava dulu okukala va hafa nokuli nongeenge ve li momayeleko. (Oilonga 5:40, 41) Oku shi uda ko nghee eshi tashi shiiva, konakona tete kutya ehafo oshike. Ehafo ola fatululwa li li “eliudo la tunhulwa kokumona sha shiwa ile kokuteelela sha shiwa.”a Onghee hano, ngeenge ohatu longifa efimbo okutala komanangeko noupuna oo tu na paife fimbo hatu diladila kehafo olo li tu li komesho mounyuni upe waKalunga, ohatu dulu okuhafa.

3. Omeityo lashike taku dulu okupopiwa kutya keshe umwe oku na omatomheno amwe okuhafa?

3 Keshe umwe oku na omanangeko noupuna onhumba oo e na okuhafela. Otashi dulika omutwe woukwaneumbo wa kanifa oilonga. Doshili, ye ote lipula. Okwa hala okufiloshisho ovaholike vaye. Nande ongaho, ngeenge oku na eenghono palutu nosho yo oukolele u li nawa, ota dulu okukala a hafa mwaasho. Ngeenge a mono oilonga, ota dulu okulonga noudiinini. Mepingafano naasho, omukainhu Omukriste otashi dulika a hepekwa koudu hau nghundipaleke. Ndelenee, ota dulu a yandje olupandu omolwekwafo lookaume ovanahole nosho yo oilyo youkwaneumbo oyo ye mu kwafela mokuungaunga noudu waye nefimaneko nosho yo nouladi. Nosho yo Ovakriste aveshe vashili, she likolelela keenghalo davo, otava dulu okukala va hafela oufembanghenda wokushiiva Jehova, ‘Kalunga omunelao’ nosho yo Jesus Kristus, ‘Omupangeli aeke omunelao.’ (1 Timoteus 1:11, OB-1954; 6:15) Heeno, Jehova Kalunga nosho yo Jesus Kristus ove li ovanelao va shiya ko. Ova diinina ehafo lavo nonande onghalo kombada yedu oya yooloka ko filufilu kwaayo kwa li Jehova a diladila petameko. Oshihopaenenwa shavo otashi dulu oku tu honga shihapu shi na sha nanghee tu na okudiinina ehafo letu.

Inava kanifa nande ehafo lavo

4, 5. (a) Jehova okwe linyenga ngahelipi eshi ovanhu votete va tukula oshibofa? (b) Ongahelipi Jehova a diinina etaleko liwa lokutala ko ovanhu?

4 Moshikunino shaEden, Adam naEva ova li va hafela oukolele muwa nosho yo omadiladilo a wanenena. Ova li ve na okulonga oilonga tai tungu nosho yo omudingonoko wa wana omo ve na oku i longela. Osho sha denga mbada shi dule aishe, ova li noufembanghenda wokupopya naJehova keshe efiku. Ola li elalakano laKalunga opo va hafele onakwiiwa i na elao. Ndelenee ovakulunhu vetu votete kava li va wanenwa keeshali adishe odo; ova vaka oshiimati sha dilikwa “komuti wokushiiva ouwa nowii.” Oshilonga eshi shokuhadulika osha tula po ekanghameno omolwoku he na elao akushe oko taku monika kufye, oludalo lavo kunena.—Genesis 2:15-17; 3:6; Ovaroma 5:12.

5 Ndelenee, Jehova ina pitika oikala yoku he na olupandu yaAdam naEva i mu kufe ehafo laye. Okwa li e na elineekelo kutya omitima davamwe vomoludalo lavo otadi ke linyengifwa di mu longele. Doshili, oku na elineekelo omolwokushiivifa elalakano laye lokukulila oludalo laAdam naEva hali dulika nokuli fimbo inava dala okaana kavo kotete! (Genesis 1:31; 3:15) Momafelemudo a ka shikula ko, ovanhu vahapu ova shikula oshikoti shaAdam naEva, ndelenee Jehova ina ekelashi ovanhu omolwetandavelo lokuhadulika la tya ngaha. Ponhele yaasho, okwa tula elitulemo laye movalumenhu novakainhu ovo tava ‘hafifa omutima waye,’ ovo va ninga eenghendabala dashili oku mu hafifa molwaashi ove mu hole.—Omayeletumbulo 27:11; Ovaheberi 6:10.

6, 7. Oitwa ilipi ya kwafela Jesus a kale a hafa?

6 Ongahelipi shi na sha naJesus—ongahelipi a diinina ehafo laye? E li oshishitwa shopamhepo oshinaenghono shomeulu, Jesus okwa kala nomhito keshe okutala oilonga yovalumenhu novakainhu kombada yedu. Okuhawanenena kwavo okwa kala ku liwetikile, ndelenee Jesus okwa kala e va hole. (Omayeletumbulo 8:31) Konima, eshi e uya kombada yedu nokwa ‘kala shili mokati’ kovanhu, etaleko laye lokutala ko ovanhu inali lunduluka. (Johannes 1:14) Oshike sha dulifa Omona waKalunga a wanenena a diinine etaleko liwa la tya ngaha lokutala ko ovanhu ovalunde?

7 Shotetetete, Jesus okwa li e na ondjele mwaasho a teelela kuye mwene nosho yo kuvamwe. Okwa li e shi shii kutya ite ke lidilululifa ounyuni. (Mateus 10:32-39) Onghee okwa kala a hafa nokuli eshi omunhu umwe e linyenga nawa ketumwalaka lOuhamba. Nonande elihumbato noikala yovahongwa vaye omafimbo amwe kaya li iwa, Jesus okwa kala e shi shii kutya momitima davo okwa li va hala shili okulonga ehalo laKalunga, nokwa kala e va hole molwaasho. (Lukas 9:46; 22:24, 28-32, 60-62) Shikonekwedi, mokwiilikana kuXe womeulu, Jesus okwa ngonga oikala oyo ya longwa kovahongwa vaye fiyo oposhitwa osho ta ti: “Vo va diinina eendjovo doye.”—Johannes 17:6.

8. Tumbula eenghedi dimwe omo hatu dulu okuhopaenena Jehova naJesus ngeenge tashi ya pokudiinina ehafo letu.

8 Nope he na elimbililo, atusheni ohatu dulu okumona ouwa mokukonakona oshihopaenenwa osho sha tulwa po kuJehova Kalunga naKristus Jesus moshinima eshi. Mbela ohatu dulu tuu okuhopaenena Jehova filufilu tashi dulika mokukala itatu lipula unene ngeenge oinima itai ningwa naanaa ngaashi kwa li twa teelela? Ohatu dulu tuu okushikula filufilu oshikoti shaJesus mokudiinina etaleko liwa li na sha neenghalo detu dopaife nosho yo okukala nondjele mwaasho twa teelela kufye vene nosho yo kuvamwe? Natu tale nghee amwe omomafinamhango oo taa dulu okulongifwa monghedi tai longo moshitukulwa keshe osho shi holike kOvakriste ovaladi keshe pamwe—moukalele womomapya.

Diinina etaleko liwa li na sha noukalele womomapya

9. Ongahelipi ehafo laJeremia la pepalekwa vali, nongahelipi oshihopaenenwa shaye tashi dulu oku tu kwafela?

9 Jehova okwa hala tu kale twa hafa moilonga yaye. Ehafo letu kali na okukala le likolelela koidjemo oyo hatu mono. (Lukas 10:17, 20) Omuprofeti Jeremia okwa udifa oule womido moshitukulwa ihashi imike sha. Eshi kwa li a yandja elitulemo kelinyengo lii lovanhu, okwa kanifa ehafo laye. (Jeremia 20:8) Ndelenee eshi a diladila ouwa wetumwalaka, ehafo laye ola pepalekwa vali. Jeremia okwa popya naJehova ta ti: “Eendjovo doye oda hanga nge, ame onde di lya nde di pona. Ndele eendjovo doye oda li kuame enyaku nehafo lomutima wange, osheshi ame onda lukilwa edina loye, Omwene.” (Jeremia 15:16) Heeno, Jeremia okwa hafela oufembanghenda waye wokuudifa eendjovo daKalunga. Nafye ohatu dulu.

10. Ongahelipi hatu dulu okudiinina ehafo letu moukalele nokuli nande oshitukulwa shetu itashi imike sha pefimbo opo?

10 Nokuli nande vahapu otava anye okutambula ko onghundana iwa, otu na etomheno keshe lokukala twa hafa eshi hatu kufa ombinga moukalele womomapya. Dimbuluka kutya Jehova oku na elineekelo la yela kutya ovanhu vamwe otave ke linyengifwa ve mu longele. Ngaashi Jehova, itatu dulu nande okuteka omukumo kutya vamwe konahiya otava ka uda ko kutya ope na oshinima osho she likolelela kounamapangelo aushe notava ka tambula ko etumwalaka lOuhamba. Inatu dimbwa kutya eenghalo dovanhu ohadi lunduluka. Ngeenge tava shakeneke omaupyakadi ombaadilila, nokuli nomunhu oo e udite ina pumbwa sha otashi dulika a tameke okudiladila sha kwata moiti kombinga yeityo lomwenyo. Mbela opo to ka kala u mu kwafele ngeenge omunhu a tya ngaha ta kala a ‘shiiva omhumbwe yaye yopamhepo’? (Mateus 5:3, NW) Doshili, umwe moshitukulwa sheni otashi dulika a kale e lilongekida okupwilikina konghundana iwa oshikando tashi shikula eshi to i ko!

11, 12. Oshike sha ningwa mokadoolopa kamwe, noshike hatu dulu okulihonga mo musho?

11 Otashi dulika yo pe na eyooloko shi na sha novanhu ovo hava kala moshitukulwa shetu. Tala oshihopaenenwa shimwe. Mokadoolopa kamwe kanini, omwa kala ongudu yovalihomboli ovanyasha ve na ekwatafano lopofingo nove na ounona. Eshi Eendombwedi daJehova da ya ko, oda mona enyamukulo la faafana pomuvelo keshe: “Inatu hala!” Ngeenge umwe ta ulike ohokwe metumwalaka lOuhamba, ovashiinda ohava endelele oku mu hongolola a ha twikile vali nokukwatafana nEendombwedi. Osha yela kutya osha li eshongo okuudifa oko. Nande ongaho, Eendombwedi inadi teka omukumo; oda kala tadi twikile okuudifa. Oshidjemo osha li shike?

12 Mokweendela ko kwefimbo, ounona vahapu vomokadoolopa omo ova kula, tava hombola nokuhombolwa nova kala ve na omaumbo avo mokadoolopa omo. Mokudidilika kutya onghalamwenyo yavo kai na elao lashili, vamwe vomuvo ova tameka okukonga oshili. Ove i mona eshi va tambula ko nawa onghundana iwa oyo ya udifwa kEendombwedi. Hano konima yeedula dihapu, eongalo linini ola tameka okukula. Diladila ehafo lovaudifi vOuhamba ovo inava teka omukumo! Okudiinina mokukufa ombinga metumwalaka lOuhamba likumwifa naku tu etele yo ehafo!

Ovaitaveli vakweni otave ke ku kwafela

13. Ohatu dulu okuya kulyelye ngeenge twa teka omukumo?

13 Ngeenge omafininiko taa holoka ile ngeenge omaupyakadi tae ku fininike, openi to dulu oku ka konga ehekeleko? Omamiliyona ovapiya vaJehova ve liyandja ohava i tete kuJehova meilikano, opo nee kovamwaxe novamwaina vopaKriste. Fimbo a li kombada yedu, Jesus okwa li a pandula eyambidido lovahongwa vaye. Onguloshi konima yefyo laye, okwe va popya eshi ‘va kala puye momayeleko aye.’ (Lukas 22:28) Doshili, ovahongwa ovo kava li va wanenena, ndelenee oudiinini wavo owa li ehekeleko kOmona waKalunga. Nafye yo ohatu dulu okumona eenghono okudja kwaavo hava longele Kalunga pamwe nafye.

14, 15. Oshike sha kwafela ovalihomboli vamwe ve lididimikile efyo lokamonamati kavo, noshike we lihonga moshimoniwa shavo?

14 Ovakriste ovalihomboli vomadina Michel naDiane ove lihonga nghee eyambidido lovamwaxe novamwaina tali dulu okukwafa. Okamonamati kavo keedula 20, Jonatan, Omukriste e yadi eenghono nosho yo eteelelo lomonakwiiwa, oka monika oshitumba mouluvi. Eendokotola oda kendabala nouladi oku ka kaleka nomwenyo, ndelenee onghalo yaJonatan yopalutu oya naipala neenghono fiyo efiku limwe komatangolela okwa fya. Michel naDiane ova li va wililwa po koluhodi. Ova li ve shi shii kutya elandulafano lOkwoongala kwoPailonga kwonguloshi oyo okwa li ku li pokupwa. Nande ongaho, okwa li va pumbwa lela ehekeleko, nomolwaasho ova pula omukulunhuongalo oo a li navo a ye pamwe navo kOlupale lOuhamba. Ova fika ashike eshi eongalo la li tali shiivifilwa efyo laJonatan. Konima yokwoongala, ovadali va nyika oluhodi ova li va dingililwa kovamwaxe novamwaina, ovo va li ve va papatela nove va hekeleka. Diane ota dimbuluka ta ti: “Otwa li tu udite oluhodi eshi twa fika polupale, ndele inatu mona tuu ehekeleko kovamwatate—inave tu yambidida tuu! Nonande kava li tava dulu okukufa po ouyahame wetu, ove tu kwafela tu lididimikile oudjuu wetu!”—Ovaroma 1:11, 12; 1 Ovakorinto 12:21-26.

15 Oupyakadi owa ningifa Michel naDiane va ehene popepi novamwaxe. Oshe va ningifa yo va kale nekwatafano lopofingo pokati kavo. Michel ota ti: “Onde lihonga okuhafifa omukainhu wange omuholike shi dulife nale. Momafimbo etekomukumo, otwa kundafana kombinga yoshili yOmbibeli nosho yo nghee Jehova te tu yambidida.” Diane okwa weda ko ta ti: “Eteelelo lOuhamba otali ti sha shihapu kufye shi dulife nale.”

16. Omolwashike sha fimana okukatuka eenghatu tu shiivifile ovamwatate eemhumbwe detu?

16 Heeno, ovamwatate novamwameme vopaKriste otava dulu okukala “ekwafo tali pameke” kufye pefimbo lomaudjuu omonghalamwenyo nokungaha otashi tu kwafele tu diinine ehafo letu. (Ovakolossi 4:11, NW) Doshili, itava dulu okulesha omadiladilo etu. Onghee hano, ngeenge twa pumbwa ekwafo, oshiwa oku va shiivifila eemhumbwe detu. Opo nee ohatu dulu okuulika olupandu letu lashili lehekeleko keshe olo ovamwatate tava dulu okuyandja noku li tala ko tali di kuJehova.—Omayeletumbulo 12:25; 17:17.

Tala meongalo leni

17. Omashongo ashike omudali umwe e he na kaume kopahombo a shakeneka, nongahelipi hatu tale ko ovanhu ngaashi ye?

17 Opo pe fike okutala kwoye kovaitaveli vakweni, opo ngoo pe fike okulihonga kwoye oku va pandula nokumona ehafo mokweendafana navo. Tala meongalo leni. Oshike u wete mo? Mbela omu na omudali e he na kaume kopahombo ta kondjo nokutekula ounona vaye mondjila yoshili? Owa diladila tuu koshihopaenenwa shiwa osho a tula po? Kendabala okudiladila omaupyakadi amwe oo ha shakeneke. Meme e he na kaume kopahombo wedina Jeanine okwa tumbula amwe omuo ngaashi: owike, oipopya tai kokele moluhaelo kovalumenhu koilonga nosho yo oyuuyemo ya ngabekwa. Ndelenee, ota ti kutya eshongo la kula li dule aishe oyo ola kwatela mo okufila oshisho eemhumbwe dopamaliudo dounona vaye, omolwaashi okaana keshe oke li shimwe shi lili. Jeanine okwa tumbula oupyakadi umwe ta ti: “Omafimbo amwe oshi li lela eshongo okuhenuka ehalo lokuninga okamwoyemati omutwe woukwaneumbo opo u ka tule ponhele yomushamane oo e he po. Ondi na okamonakadona noshi li shidjuu okudimbuluka oku he ka twika omutengi woku ka lombwela oiholekwa yange.” Ngaashi omayovi ovadali ovatilikalunga oo e he na ookaume kopahombo, Jeanine oha longo keshe efiku noha file oshisho ovakwaneumbo laye. Oha konakona yo Ombibeli nounona vaye, oku va deula moukalele nosho yo oku va twala kokwoongala kweongalo. (Ovaefeso 6:4) Jehova ina hafa tuu eshi keshe efiku ta tale eenghendabala doukwaneumbo ou dokukala noudiinini! Mbela itashi eta ehafo komitima detu okukala naava va tya ngaha mokati ketu? Heeno, osho naanaa.

18, 19. Yandja oshihopaenenwa nghee hatu dulu okuhapupalifa olupandu omolwoilyo yeongalo.

18 Natango tala keongalo leni. Oto dulu okumona ovafiyekadi novafiyelume ovadiinini ovo ihava “faula nandenande” kokwoongala. (Lukas 2:37, NW) Mbela omafimbo amwe ohava kala ve udite owike? Heeno. Ova kanifa shili ookaume kavo kopahombo! Ndelenee ohava kala ve lipyakidila moilonga yaJehova nohava kala ve na ko nasha navamwe. Oudiinini wavo noikala yavo iwa otai hapupalifa ehafo leongalo! Omukriste oo a longa moukalele wefimbo liyadi oule weedula di dule 30 okwa ti: “Ehafo lange la kula olo okutala ovamwatate novamwameme ovakulupe ovo va pita momayeleko mahapu tava longele natango Jehova noudiinini!” Heeno, Ovakriste ovakulupe ovo ve li mokati ketu ove li etwomukumo la kula kovanyasha.

19 Ongahelipi shi na sha naavo vape ovo opo va tameke okweendafana neongalo? Mbela ihatu tuwa omukumo ngeenge tava yandje eekomenda odo tadi ulike eitavelo lavo pokwoongala? Diladila omaxumokomesho oo va ninga okudja eshi va tameka okukonakona Ombibeli. Jehova okwe va hafela unene. Mbela nafye otwe va hafela? Ohatu ulike tuu ohokwe yetu moku va pandula omolweenghendabala davo?

20. Omolwashike taku dulu okupopiwa kutya oshilyo keshe sheongalo otashi dana onghandangala ya fimana meongalo?

20 Mbela owa hombola ile wa hombolwa, ino hombola ile ino hombolwa ile ou li omudali e he na kaume kopahombo? Mbela ou li ofiye i he na xe (ile ina), omufiyekadi ile omufiyelume? Mbela ou li umwe oo a endafana neongalo oule weedula dihapu ile umwe oo opo ashike a tameke okweendafana nalo paife? Kala wa shilipalekwa kutya oshihopaenenwa shoye shoudiinini oshi li eladipiko kufye atushe. Nongeenge to kufa ombinga mokwiimba eimbilo lOuhamba nosho yo ngeenge to yandje omulombo ile to wanifa po oshinakuwanifwa mOfikola yOukalele woPauteokratika, ekufombinga loye ohali weda kehafo letu. Naasho sha fimana unene, otashi hafifa omutima waJehova.

21. Otu na omatomheno mahapu okuninga shike, nomapulo elipi taa pendulwa?

21 Heeno, nokuli nomomafimbo aa omaupyakadi, ohatu dulu okukala twa hafa mokulongela Kalunga ketu omunelao. Otu na omatomheno mahapu okulinyenga ketwomukumo laPaulus ta ti: “Hafeni . . . opo Kalunga kohole nokombili ota kala pamwe nanye.” (2 Ovakorinto 13:11) Ndelenee, ongahelipi ngeenge hatu taalelwa koiponga yopaushitwe, omahepeko ile oudjuu wopamaxupilo? Mbela otashi dulika ngoo tu diinine ehafo letu nokuli nomeenghalo da tya ngaho? Ninga exulifodiladilo loye mwene fimbo to konakona oshitukulwa tashi shikula.

[Omashangelo opedu]

a Tala Insight on the Scriptures, Embo 2, epandja 119, la nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.

[Efano pepandja 21]

Oikala yovanhu vomoshitukulwa shetu otai dulu okulunduluka

[Efano pepandja 23]

Ovo ve li meongalo leni otava shakeneke omashongo ashike?

[Efano pepandja 23]

Oto dulu okunyamukula?

• Ehafo ola hokololwa ngahelipi?

• Ongahelipi okudiinina oikala iwa taku tu kwafele tu kale twa hafa?

• Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu kale netaleko liwa lokutala ko oshitukulwa sheongalo letu?

• Omeenghedi dilipi ho pandula ovamwaxo novamwanyoko meongalo leni?

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma