Va kumikwa ‘koilonga inene yaKalunga’
‘Otu va udite tava popi oilonga inene yaKalunga momalaka etu vene.’—OILONGA 2:11.
ONGULA imwe pexulilo loitemadula momudo 33 O.P., oshinima shikumwifi osha ningilwa ongudu yovalumenhu novakainhu, ovahongwa vaJesus Kristus ovo va li va ongala meumbo lopaumwene muJerusalem. “Ohaluka, meulu [omwa] dja oshihomo ngaashi oshikungulu shinene tashi ende, ndele osha yadifa [eumbo alishe, NW] omu va kala omutumba. Ndele opa monika kuvo omalaka a fa omundilo . . . aveshe ova yadifwa Omhepo Iyapuki, ndele ova hovela okupopya omalaka amwe elili.”—Oilonga 2:2-4, 15.
1, 2. Oshinima shikumwifi shilipi sha ningwa muJerusalem pOpentekoste yo 33 O.P.?
2 Ongudu inene yovanhu oya li ya ongala komesho yeumbo. Mokati kavo omwa li Ovajuda ovanailongo, “ovalumenhu ovatilikalunga” ovo ve uya kuJerusalem va dane oshivilo shOpentekoste. Ova li va kumwa molwaashi keshe umwe womuvo okwa uda ovahongwa tava popi “oilonga inene yaKalunga” momalaka avo oshidalelwamo. Mbela eshi osha dula okuningwa ngahelipi ngeenge aveshe ovo va li tava popi ova li Ovagalilea?—Oilonga 2:5-8, 11.
3. Omuyapostoli Petrus okwa yandja etumwalaka lilipi kongudu yovanhu pOpentekoste?
3 Umwe womOvagalilea ovo okwa li omuyapostoli Petrus. Okwa hokolola kutya oivike inini opo ya di ko, Jesus Kristus okwa li a dipawa kovanhu ovahenouyuki. Ndelenee Kalunga okwa nyumuna Omona waye koufi. Konima yaasho, Jesus okwa holokela ovahongwa vaye vahapu, mwa kwatelwa Petrus nosho yo vamwe ovo va li po. Omafiku ashike omulongo a pita, Jesus okwa londa keulu. Oye a li a tilila omhepo iyapuki kombada yovahongwa vaye. Mbela eshi osha li tashi ti sha kovadani vOpentekoste ovo? Heeno, osho! Efyo laJesus ole va tulila po ekanghameno opo va mone ediminepo lomatimba avo nokumona ‘oshiyandjwa shomhepo iyapuki’ ngeenge ova ulike eitavelo muye. (Oilonga 2:22-24, 32, 33, 38) Ndele mbela ovatali ovo ove linyenga ngahelipi ‘koilonga inene yaKalunga’ oyo va uda? Nehokololo olo mbela otali tu kwafele ngahelipi tu konakone oilonga yetu oyo hatu longele Jehova?
Ve linyengifwa va katuke eenghatu!
4. Exunganeko laJoel lilipi la wanifwa mefiku lOpentekoste 33 O.P.?
4 Molwaashi ova tambula omhepo iyapuki, ovahongwa muJerusalem ova tameka divadiva okutukula onghundana iwa yexupifo navamwe, va tameka nongudu yovanhu oyo ya li ya ongala ongula oyo. Okuudifa kwavo okwa wanifa exunganeko likonekwedi, la shangwa kuJoel omona waPetuel omafelemido a hetatu a pita, tali ti: “Ame ohandi ka tilila Omhepo yange kombada yovanhu aveshe, novana veni ovamati noukadona otava ka xunganeka, ovakulunhu veni otava ka twa eendjodi, novanyasha veni otava ka mona omamoniko. Nosho yo kombada yovapiya ovamati noukadona ohandi ka tilila Omhepo yange pomafiku tuu enya . . . fimbo efiku linene nolitilifa lOmwene inali fika.”—Joel 1:1; 2:28, 29, 31; Oilonga 2:17, 18, 20.
5. Omeityo lilipi Ovakriste vomefelemudo lotete va xunganeka? (Tala eshangelo lopedu.)
5 Mbela eshi osha hala okutya Kalunga okwa li ta ka ninga ovalumenhu novakainhu aveshe vomepupi limwe va kale ovaprofeti, ngaashi David, Joel naDebora noku va longifa va xunganeke oiningwanima yomonakwiiwa? Ahowe. Ovakriste ‘ovamati noukadona, ovapiya ovamati noukadona’ okwa li tava ka xunganeka meityo olo kutya otave ke linyengifwa komhepo yaJehova va udife “oilonga inene” oyo Jehova a longa nosho yo oyo a li ta ka longa natango. Hano okwa li tava ka longa ve li ovapopikalelipo vOmukombadambada.a Ndele mbela eengudu dovanhu ode linyenga ngahelipi?—Ovaheberi 1:1, 2.
6. Mokuuda oshipopiwa shaPetrus, eengudu dovanhu ode linyengifwa di ninge shike?
6 Konima eshi ongudu yovanhu ya uda okufatulula kwaPetrus, vahapu vomuvo ova li ve linyengifwa va katuke eenghatu. Ova “tambula nehafo eendjovo daye” nova ‘ninginifwa, nomefiku olo omwa wedelwa ovanhu ve fike pomayovi atatu.’ (Oilonga 2:41, yelekanifa NW.) Ve li Ovajuda vo vene nosho yo ovo ve li ovauyemo meitavelo lOshijuda, ova li ve na nale eshiivo la fimana lOmishangwa. Eshiivo olo kumwe neitavelo mwaasho ve lihonga kuPetrus, ole va tulila po ekanghameno va ninginifwe “medina laXe nolOmona nolOmhepo Iyapuki.” (Mateus 28:19) Konima yokuninginifwa kwavo “ova diinina okukala melongo lovayapostoli.” Pefimbo olo tuu olo, ova tameka okutukula navamwe eitavelo lavo lipe. Doshili, “momafiku aeshe ova kala nomutima umwe motembeli . . . ova hambelela Kalunga nova li ve nonghenda iwa novanhu aveshe.” Oshidjemo shoilonga ei yokuyandja oundombwedi, “keshe efiku Omwene [okwa] wedela mo mongudu yavo ava tava xupifwa.” (Oilonga 2:42, 46, 47) Omaongalo opaKriste okwa li a totwa po diva moilongo ihapu omo mwa li ovaitaveli ovo vape. Osha yela kutya ehapupalo eli ole u ya po yo molweenghendabala davo douladi dokuudifa ‘evangeli’ eshi va shuna komaumbo.—Ovakolossi 1:23.
Eendjovo daKalunga odi na eenghono
7. (a) Oshike tashi shilile ovanhu vomoiwana aishe kehangano laJehova kunena? (b) Eemhito dilipi di na sha nehapupalo natango u wete mounyuni aushe ile moshitukulwa sheni? (Tala eshangelo lopedu.)
7 Ongahelipi kwaavo va hala okuninga ovapiya vaKalunga kunena? Navo ova pumbwa okukonakona Eendjovo daKalunga noukeka. Eshi tave shi ningi, otava shiiva kutya Jehova oKalunga “omunefilonghenda, [omunalukeno], omunanheni, nomunene mouwanghenda [nomoshili].” (Exodus 34:6, yelekanifa NW; Oilonga 13:48.) Otave lihongo shi na sha nefiloshisho laJehova lopahole lekulilo okupitila muJesus Kristus, oo ohonde yaye ya tika tai dulu oku va yelifa komanyono aeshe. (1 Johannes 1:7) Otava kulike yo olupandu lokupandula elalakano laKalunga ‘lokunyumuna ovayuki novalunde.’ (Oilonga 24:15) Ohole yokuhola Odjo ‘yoilonga oyo inene’ otai yadifa omitima davo, notave linyengifwa va udife eeshili odo di na ondilo. Opo nee tava ningi ovapiya vaKalunga ve mu liyapulila nova ninginifwa, nokutwikila ‘okukula mokushiiva Kalunga.’b—Ovakolossi 1:10b; 2 Ovakorinto 5:14.
8-10. (a) Ongahelipi oshimoniwa shomukainhu umwe Omukriste sha ulika kutya Eendjovo daKalunga ‘odi na eenghono’? (b) Oshimoniwa eshi oshe ku honga shike kombinga yaJehova nosho yo yokuungaunga kwaye novapiya vaye? (Exodus 4:12)
8 Eshiivo olo ovapiya vaKalunga tava mono mokukonakona kwavo Ombibeli kali fi lokombada. Eshiivo la tya ngaho ohali kumu omitima davo, ohali lundulula onghedi yavo yokudiladila nohali kala muvo. (Ovaheberi 4:12) Pashihopaenenwa, omukainhu wedina Camille okwa li ha longo e li omupashukili wovakulupe. Umwe womwaavo kwa li ha file oshisho okwa li Martha, umwe womEendombwedi daJehova. Molwaashi Martha okwa li a vela nai omukifi womadiladilo a piyaana hau ifanwa dementia, okwa li a pumbwa efiloshisho laalushe. Okwa li ha dimbulukifwa a lye—nokuli nokupone oikulya yaye. Ndelenee, opa li oshinima shimwe osho inashi kana mo nande momadiladilo aMartha, ngaashi hatu ke shi mona.
9 Efiku limwe, Martha okwa mona Camille ta lili omolwokuwililwa po komaupyakadi onhumba opaumwene. Martha okwa papatela Camille ndele te mu pula a konakone Ombibeli naye. Ndele mbela omunhu e li monghalo ngaashi yaMartha ota dulu ngoo okukwatela komesho ekonakonombibeli? Heeno, ota dulu! Nonande ka li ta dulu okudimbuluka oinima ihapu, Martha ina dimbwa Kalunga kaye munene; noina dimbwa nande eeshili di na ondilo odo e lihonga mOmbibeli. Pefimbo lekonakono, Martha okwa lombwela Camille a kale ta lesha okatendo keshe, ta lesha omishangwa odo da yandjwa, ta lesha omapulo pedu loutendo noku a nyamukula. Eshi osha ningwa efimbo nefimbo, nonande pa li omangabeko aMartha, Camille okwa xuma komesho meshiivo lOmbibeli. Martha okwa mona kutya Camille okwa pumbwa okweendafana naavo ve na nale ohokwe yokulongela Kalunga. Omolwelalakano olo, okwa pa omukonakoni waye Camille oshikutu nepando leenghaku, opo a kale e na omudjalo wa wapala okudjala ngeenge ta kala pokwoongala oshikando shotete pOlupale lOuhamba.
10 Camille okwa li e linyengifwa kelitulemo lopahole, koshihopaenenwa nosho yo keitavelo laMartha. Okwa fika pexulifodiladilo kutya osho kwa li ta hongwa kuMartha okudja mOmbibeli osha li sha fimanenena, omolwaashi Martha okwa li a dimbwa konyala keshe shimwe kakele kaasho e lihonga mOmishangwa. Konima yefimbo, eshi Camille a li a lundululilwa konhele imwe, okwa dimina kutya osha li efimbo kuye lokukatuka onghatu. Pomhito yotete, okwa ya kOlupale lOuhamba, a djala oshikutu neenghaku odo a pewa kuMartha, nokwa pula ekonakonombibeli. Camille okwa ninga exumokomesho liwa nokwa ninginifwa.
Va kumikwa va kale pamifikamhango daJehova
11. Kakele kokukala ovaladi moilonga yokuudifa, ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otwa kumikwa ketumwalaka lOuhamba?
11 Kunena, ope na konyala omamiliyona a hamano Eendombwedi daJehova odo ngaashi Martha naCamille, tadi udifa ‘evangeli louhamba’ mounyuni aushe. (Mateus 24:14; 28:19, 20) Ngaashi Ovakriste vomefelemudo lotete, ode linyengifwa unene ‘koilonga inene yaKalunga.’ Odi na olupandu molwaashi odi na oufembanghenda wokuhumbata edina laJehova nomolwaashi e di tilila omhepo yaye. Onghee hano, ohadi ningi eenghendabala keshe opo ‘di ende nokuwapalela Omwene noku mu hafifa mwaaishe shili,’ okutula moilonga omifikamhango daye moshinima keshe shonghalamwenyo yavo. Oshinima shimwe omo hava fimaneke omifikamhango daKalunga osho onghedi yado yokudjala nosho yo yokuliwapeka.—Ovakolossi 1:10a; Titus 2:10.
12. Omayele okondadalunde elipi e na sha nonghedi yokudjala nosho yo yokuliwapeka hatu hange mu 1 Timoteus 2:9, 10?
12 Heeno, Jehova okwa tula po omifikamhango di na sha neholokepo letu lopaumwene. Omuyapostoli Paulus okwa ulika imwe yomoiteelelwa yaKalunga moshinima eshi. “Ovakainhu nava djale oikutu tai wapala eenghedi diwa nokuliwapeka [nelixupipiko nomadiladilo mawa, NW], haneexwiki da vindwa ile noulenga woshingoldo ile noshilanda ile noikutu youkengeli ei tai landwa nondilo, ndelenee onoilonga iwa ei tai wapalele ovakainhu ovo tave lihepaulula kutya, vo oonakutilakalunga.”c Oshike hatu lihongo meendjovo odo?—1 Timoteus 2:9, 10.
13. (a) ‘Oikutu tai wapalele’ otashi ti ngahelipi? (b) Omolwashike hatu dulu okutya omifikamhango daJehova odi li pandjele?
13 Eendjovo daPaulus otadi ulike kutya Ovakriste ove na ‘okudjala oikutu tai wapalele.’ Kave na okudjala monghedi yokuhena ko nasha. Konyala keshe umwe, nokuli naavo va hepa, otava dulu okuhanga omifikamhango da tya ngaho di li pandjele mokukwashilipaleka kutya oidjalomwa yavo oya wapala, oya koshoka notai monika nawa. Pashihopaenenwa, omudo keshe Eendombwedi moshilongo shimwe shaAmerika lokOlukadi ohadi ende eekilometa dihapu tadi tavakana ofuka nokweenda vali eevili dihapu mowato opo di ka kale poshoongalele shado shoshitukulwa. Inashi pumba kuumwe a wile momulonga ile oshikutu shaye shi kwatwe koshiti nokupombolwa momukokomoko wondjila. Onghee hano, ngeenge ovanashihongi va fiki moshitukulwa omo tamu ningilwa oshoongalele, luhapu ohava kala tava monika nai. Onghee hano ohava kufa efimbo va hondjele ko eembadi, okuninga nawa oikweyo nosho yo okukosha nokukangula oidjalomwa yavo oyo tava ka djala poshoongalele. Ova fimaneka okushivwa kwavo va lye poshitaafula shaJehova nova hala okudjala monghedi ya wapala.
14. (a) Okudjala “nelixupipiko nomadiladilo mawa” otashi ti ngahelipi? (b) Oshike sha kwatelwa mo opo tu djale ‘ngaashi ovanhu ovo tava ulike kutya ove na etilokalunga’?
14 Paulus okwa ulika natango kutya otu na okudjala “nelixupipiko nomadiladilo mawa.” Eshi otashi ti kutya omidjalo detu kadi na okukala dokulimonikifa, tadi kumwifa, tadi pendula omahalo omilele, hadi limonikila ile tadi ulike oikala yokudiladila unene eemoode. Kakele kaasho, otu na okudjala monghedi oyo tai ulike kutya otu na ‘etilokalunga.’ Osho otashi tu pe sha osho tu na okudiladila, hasho mbela? Katu na ashike okudjala nawa ngeenge hatu i kokwoongala kweongalo opo nee hatu kala tu he na ko nasha pomafimbo amwe. Okuholoka po kwetu kwopaumwene oku na okuulika alushe oikala yetilokalunga noi shii okufimanekwa molwaashi otu li Ovakriste novakalele eevili 24, efiku keshe. Osha yela kutya oidjalomwa yetu yokoilonga nosho yo yokofikola otai ka kala ya wapalela oilonga oyo hatu longo. Ndele nande ongaho, otu na okudjala nelixupipiko nosho yo nefimaneko. Ngeenge oidjalomwa yetu otai ulike alushe eitavelo letu muKalunga, itashi ke tu imba nande okuyandja oundombwedi wohangelela molwaashi twa fya ohoni omolwokudjala kwetu.—1 Petrus 3:15.
“Inamu kala nokuhola ounyuni”
15, 16. (a) Omolwashike sha fimana kufye okuhenuka okuhopaenena ounyuni moinima i na sha nonghedi yokudjala nosho yo yokuliwapeka? (1 Johannes 5:19) (b) Omolwetomheno lilipi tali longo tu na okuhenuka eemoode di na sha nonghedi yokudjala nosho yo yokuliwapeka?
15 Omayele oo a shangwa mu 1 Johannes 2:15, 16 otaa yandje yo epukululo li na sha nehoololo letu longhedi yokudjala nosho yo yokuliwapeka. Ohatu lesha taku ti: “Inamu kala nokuhola ounyuni nakeshe eshi shi li mo. Ngenge pe na ou e hole ounyuni, ohole yaTate kai mo muye. Osheshi keshe eshi shi li mounyuni, ngaashi okahalu kombelela nokahalu komesho noifulalala yokukalamwenyo, inai dja muTate, ndelenee oya dja mounyuni.”
16 Omayele oo kae li tuu pefimbo! Pefimbo eli eshi efininiko olo tali di koomakula la kwata moiti inashi monika nale, ka tu na okweefa ounyuni u pangele okuhoolola kwetu oidjalomwa. Eenghedi dokudjala nosho yo dokuliwapeka oda xutuka momido dopaife. Nokuli neemhango dokudjala deengeshefa nosho yo dovanhu ovo va pyokoka momahongo itadi yandje alushe omufika u shii okulineekelwa u na sha naasho tashi wapalele Ovakriste. Eli olo etomheno likwao kutya omolwashike tu na alushe okukala tu shii omhumbwe ‘yokuhafaafana nounyuni ou’ ngeenge otwa hala okukala metwokumwe nomifikamhango daKalunga nokungaha ohatu “wapaleke muaishe elongo laKalunga, Omukulili wetu.”—Ovaroma 12:2; Titus 2:10.
17. (a) Omapulo elipi hatu dulu okulipula ngeenge hatu lande oikutu ile hatu hoolola omushingo washo? (b) Omolwashike omitwe domaukwaneumbo dina okukala nelitulemo shi na sha nomidjalo doilyo youkwaneumbo?
17 Fimbo inatu tokola okulanda oshidjalomwa shonhumba, oshi li pandunge okulipula fye vene kutya: ‘Mbela omolwashike nda hokwa omudjalo ou? Mbela owa shiivikila omudani woinyandwa ile weengalo wonhumba oo a shiivika nawa—umwe oo nda yelayela? Mbela owa ninga omudjalo woilyo yongenga yomomapandavanda ile wongudu yonhumba oyo hai xumifa komesho omhepo yemanguluko noyounashibofa?’ Otu na yo okutala nawanawa oshidjalomwa. Ngeenge oshidjalomwa oshikutu ile ofulukweva, mbela ongahelipi kombinga youle washo? Mbela osha kondwa ngahelipi? Mbela oshidjalomwa osho oshi li tuu pandjele, otashi wapalele tuu noshi shi okufimanekwa ile pamwe osha ponda, tashi pendula omahalo omilele ile otashi monika nai? Lipula ove mwene kutya: ‘Mbela eshi hai ka djala oshidjalomwa eshi otashi ka pundukifa vamwe?’ (2 Ovakorinto 6:3, 4, yelekanifa NW.) Omolwashike eshi shi na okukala oshilipulwa kufye? Omolwaashi Ombibeli otai ti: “NaKristus yo ine liwapalela Ye mwene.” (Ovaroma 15:3) Omitwe domaukwaneumbo opaKriste odi na okukala nelitulemo shi na sha nomidjalo doilyo youkwaneumbo. Omolwokufimaneka Kalunga omunashinge oo tava longele, omitwe domaukwaneumbo kadi na okwoongaonga okuyandja omayele okwakola noopahole ngeenge sha pumbiwa.—Jakob 3:13.
18. Oshike hashi ku linyengifa u yandje elitulemo wa mana mo konghedi yoye yokudjala nosho yo yokuliwapeka?
18 Etumwalaka olo twa humbata ola dja kuJehova, oo a denga mbada mefimano nomouyapuki. (Jesaja 6:3) Ombibeli otai tu ladipike tu mu hopaenene “ngaashi ovana ovaholike.” (Ovaefeso 5:1) Onghedi yetu yokudjala nosho yo yokuliwapeka otai dulu okuyandja efano liwa ile lii li na sha naTate yetu womeulu. Doshili, otwa hala okuhafifa omutima waye!—Omayeletumbulo 27:11.
19. Omauwa elipi taa di mokushiivifila vamwe “oilonga inene yaKalunga”?
19 Ou udite ngahelipi shi na sha ‘noilonga inene yaKalunga’ oyo we lihonga? Doshili, inatu nangekwa tuu noupuna okukala twe lihonga oshili! Molwaashi otu na eitavelo tali longo mohonde yaJesus Kristus ya tilwashi, omanyono etu okwa dimwa po. (Oilonga 2:38) Oshidjemo, otu na emanguluko lokupopya naKalunga. Ihatu tila efyo ngaashi ovo ve he na eteelelo. Ponhele yaasho, otu na eshilipaleko laJesus kutya mafiku “aveshe ava va kala meembila [dedimbuluko, NW] otava udu ondaka yaye. Ndee tava holoka mo.” (Johannes 5:28, 29) Jehova okwa kala nokuulika onghenda moku tu hololela oinima aishe oyo. Kakele kaasho, okwa tilila omhepo yaye kombada yetu. Onghee hano, okukala nolupandu molweeshali adishe odo diwa oshi na oku tu linyengifa tu fimaneke omifikamhango daye da denga mbada noku mu tanga nouladi, mokuudifila vamwe ‘oilonga oyo inene.’
[Omashangelo opedu]
a Eshi Jehova a nangeka po Moses na Aron va ka popye naFarao ponhele yoshiwana shaye, Okwa lombwela Moses ta ti: ‘Ame ohandi ku tula po ngaashi Kalunga kuFarao, nomumwanyoko Aron ota ka kala omuprofeti woye.’ (Exodus 7:1) Aron okwa li ngaashi omuprofeti, ndele hameityo lokuxunganeka oiningwanima yomonakwiiwa, ndelenee okuninga omupopikalelipo waMoses.
b Ongudu inene yovanhu ovo va li pedimbuluko lokomudo lOuvalelo wOmwene olo la ningwa mo 28 Marsa 2002, omamiliyona omuvo kae li natango taa longele Jehova. Ohatu ilikana opo omitima davahapu ovo ve na ohokwe di linyengifwe diva di hange oufembanghenda wokukala ovaudifi vonghundana iwa.
c Nonande eendjovo daPaulus oda li da lombwelwa ovakainhu Ovakriste, omafinamhango oo tuu oo otaa longo nokovalumenhu Ovakriste nosho yo kovanyasha.
[Efano pepandja 29]
Petrus okwa shiivifa kutya Jesus okwa nyumuka koufi
[Efano pepandja 31]
Mbela onghedi yoye yopaumwene yokudjala nosho yo yokuliwapeka ohai yandje tuu efano liwa li na sha naKalunga oo to longele?
[Efano pepandja 32]
Ovadali Ovakriste ove na okuyandja elitulemo shi na sha nokudjala kwoilyo youkwaneumbo wavo
[Efano pepandja 32]
Oto nyamukula ngahelipi?
• “Oilonga inene” ilipi ovanhu va uda pOpentekoste 33 O.P., nove linyenga ngahelipi?
• Ongahelipi omunhu ta dulu okuninga omuhongwa waJesus Kristus, nokukala omuhongwa osha kwatela mo shike?
• Omolwashike sha fimana kufye okuyandja elitulemo konghedi yetu yokudjala nosho yo yokuliwapeka?
• Oitwa ilipi i na okulipulwa ngeenge to tokola kutya oshidjalomwa shonhumba ile omushingo washo owa wapala?