Keshiivo leni wedei ko elipangelo
‘Keshiivo leni wedei ko elipangelo.’—2 PETRUS 1:5-8, NW.
1. Omaupyakadi mahapu ovanhu ohaa etifwa kokuhadula okuninga shike?
PEFIMBO loshikonga shinene shi na sha nokukondjifa elongifo loingangamifi, ovanyasha mOilongo yaHangana okwa li va ladipikwa taku ti: “Tyeni ashike inandi hala.” Onghalo itai ka kala tuu i li nawa ngeenge ngeno keshe umwe okwa anye okulongifa oingangamifi, okunwa sha pitilila, eenghedi dokukalamwenyo di he li pandunge ile inadi koshoka, eenghedi dokungeshefa di he li pauyuki nosho yo ‘ouhalu wombelela’! (Ovaroma 13:14) Ndelenee olyelye ta dulu okutya okwaanya okuninga ngaho oshinima shipu?
2. (a) Oihopaenenwa yopaMbibeli ilipi tai ulike kutya okwaanya okuninga shonhumba kashi fi oshinima shipe? (b) Oihopaenenwa oyo oi na oku tu twa omukumo tu ninge shike?
2 Molwaashi ovanhu aveshe inava wanenena ohava mono shidjuu okukala nelipangelo, otu na okukala tu na elitulemo mokulihonga nghee hatu dulu okupondola eshongo keshe hatu taalele. Ombibeli otai tu lombwele shi na sha novanhu ovo monakudiwa va kendabala okulongela Kalunga ndele omafimbo amwe okwa li va mona shidjuu okwaanya okuninga oinima yonhumba. Dimbuluka David nosho yo okunyona ohombo kwaye naBatseba. Okunyona oko okwa etifa efyo lomona wavo oo a dalwa menyonohombo nosho yo lomushamane waBatseba, ovo aveshe vavali va li ve he na ondjo. (2 Samuel 11:1-27; 12:15-18) Ile diladila komuyapostoli Paulus oo a dimina moipafi ta ti: “Ouwa ou nde u hala, ihandi u longo, ndele owii ou inandi hala, ohandi u longo.” (Ovaroma 7:19) Mbela naave oho kala wa nyemata sha faafana omafimbo amwe? Paulus okwa twikila ko ta ti: “Shaashi kombinga yomunhu ou womeni onda dimina nehafo omhango yaKalunga, ndele moinhimbu yange ondi wete omhango ikwao tai kondjifa omhango yomadiladilo ange, ndele otai pikile nge momhango youlunde i li moinhimbu yange. Aame omunhu mwii, olyelye ta mangulula nge molutu eli lefyo?” (Ovaroma 7:22-24) Oihopaenenwa yopaMbibeli oi na okupameka etokolotoko letu tu ha sholole nande mekondjo letu tu kale nelipangelo lihapu.
Elipangelo oshinima shi na okulihongwa
3. Yelifa kutya omolwashike itatu dulu okuteelela shi kale shipu okukala nelipangelo.
3 Elipangelo olo la kwatela mo okudula okwaanya okuninga oshinima shonhumba, ola tumbulwa mu 2 Petrus 1:5-7 pamwe neitavelo, ouwa, eshiivo, elididimiko, etilokalunga, ohole yokuhola ovamwatate nosho yo ohole yokuhola aveshe. Kape na oo a dalwa nomaukwatya mawa oo pauyadi. Oku na okukulikwa. Opo tu kale nao monghedi ya twa, otashi pula etokolotoko neenghendabala. Ndele mbela otwa teelela shi kale shipu okukulika elipangelo shi dulife omaukwatya makwao?
4. Omolwashike vahapu ve udite kutya kave na oupyakadi shi na sha nelipangelo, naasho oshi li euliko lashike?
4 Doshili, omamiliyona ovanhu otashi dulika a kale e udite kutya kae na oupyakadi shi na sha nelipangelo. Ohave lihumbata ngaashi va hala, ve shi shii ile ve he shi shii, otave lihumbata metwokumwe nokupangelwa kombelela inai wanenena notava yandje elitulemo linini koilanduliko—kuvo vene nosho yo kuvamwe. (Judas 10) Okuhadula okwaanya okuninga oinima yonhumba ile okuhakala nehalo lokuninga ngaho oku liwetikile mo kunena shi dulife nale. Osho oshi li euliko kutya otu li shili ‘momafiku axuuninwa’ oo Paulus a popya eshi a xunganeka ta ti: “Otape ke uya omafimbo madjuu, osheshi ovanhu tava kala nokulihola vo vene, ovanalwisho voimaliwa, ovalitangi, novalinenepeki novasheki, . . . ovahenalidiliko [ile “ve he na elipangelo,” NW].”—2 Timoteus 3:1-3.
5. Omolwashike Eendombwedi daJehova da hala okushiiva shihapu shi na sha nokukala nelipangelo, nomayele elipi taa longo natango?
5 Eendombwedi daJehova odi shii nawa eshongo olo li li po shi na sha nokukala nelipangelo. Ngaashi Paulus, odi shi shii kutya ope na ekondjo pokati kehalo lokuwapalela Kalunga mokukala metwokumwe nomifikamhango daye nosho yo neamo lombelela inai wanenena. Nomolwaasho oda kala alushe da hala okushiiva nghee ekondjo la tya ngaho tali dulu okupondolwa. Mo 1916, oshitukulwa shoketameko lomudo oo shOshungonangelo osha popya “onghatu ya yuka oyo tu na okukatuka opo tu lipangele, tu pangele omadiladilo etu, eendjovo detu nelihumbato letu.” Osha ninga eetepo lokukaleka momadiladilo Ovafilippi 4:8. Omayele opakalunga oo e li momushangwa oo otaa longo natango, nonande okwa li a yandjwa omido 2 000 lwaapo da pita notashi dulika paife madjuu okulandula shi dulife pefimbo olo a yandjwa ile mo 1916. Ndele nande ongaho, Ovakriste ohava kendabala okwaanya ouhalu wopaunyuni, ve shi shii kutya ngeenge tava ningi ngaho otava dimine okukala metwokumwe nOmushiti wavo.
6. Omolwashike tu he na okuteka omukumo eshi hatu kulike elipangelo?
6 Elipangelo ola popiwa mOvagalati 5:22, 23 (NW) li li shimwe ‘shomoiimati yomhepo’ iyapuki. Ngeenge otwa ulike oukwatya oo pamwe ‘nohole, ehafo, ombili, onheni, olune, ouwa, eitavelo nounambili,’ ohatu ka mona ouwa muhapu. Okuninga ngaho, ngaashi Petrus a yelifa, itashi ke tu pitika tu kale ‘noundede ile tu he na oiimati’ moilonga yetu yokulongela Kalunga. (2 Petrus 1:8) Ndele katu na okulixupula ile okulipa unene oushima ngeenge otwa dopa okuulika oukwatya wa tya ngaho meendelelo nosho yo pauyadi ngaashi twa lalakanena oku shi ninga. Otashi dulika wa didilika kutya mofikola omunafikola umwe oha endelele okulihonga e dule vamwe. Ile poilonga omunhu umwe ohe lihongo oshilonga shonhumba diva e dule ovalongi pamwe naye vakwao. Sha faafana, vamwe ohave lihongo diva okukala nomaukwatya opaKriste ve dule vamwe. Oshinima sha fimana osho okukala hatu kulike omaukwatya opakalunga monghedi iwa ngaashi hatu dulu. Ohatu dulu okuninga ngaho mokutambula ko ekwafo olo Jehova ta yandje okupitila mEendjovo daye nomeongalo laye. Okweendelela tu hange elalakano letu inashi fimana unene ngaashi okukala hatu ningi eenghendabala tu twikile okuninga exumokomesho.
7. Oshike tashi ulike kutya elipangelo ola fimanenena?
7 Mbela osha hala okutya elipangelo eshi la tumbulwa xuuninwa momusholondodo woiimati yomhepo inali fimana ngaashi oiimati ikwao? Hasho nandenande. Otu na okukaleka momadiladilo kutya ngeno okwa li tu na elipangelo la wanenena ngeno otwa dula okuhenuka ‘oilonga keshe yombelela.’ Ndele ovanhu inava wanenena ove na eamo lokulonga “oilonga [yonhumba] yombelela . . . : oluhaelo, oihole, onyata, okukalela olwisho loipala, oukalele woikalunga, oundudu, etondafano, eemhata, oukodi, ehandu, omashilafano, [omaliyalafano], oimhanga.” (Ovagalati 5:19, 20) Onghee hano otu na okukala alushe hatu kondjo, twa tokola toko okufinda eamo lii momitima detu nosho yo momadiladilo etu.
Vamwe otava kendabala neenghono adishe okukala nelipangelo
8. Oinima ilipi tai dulu okuninga okukala nelipangelo ku kale kudjuu kuvamwe?
8 Ovakriste vamwe ohava mono shidjuu okukala nelipangelo shi dulife vamwe. Omolwashike mbela? Outeku wovakulunhu ile oimoniwa yefimbo la pita otai dulu oku shi ninga shidjuu okukala nelipangelo. Ngeenge okukulika elipangelo nokukala nalo inaku kala oupyakadi kufye, otu na okukala twa hafa. Ndele otu na shili okukala nonghenda nokuyavelela ovo hava mono shidjuu okukala nelipangelo, nokuli nonande okuhenelipangelo kwavo ohaku tu nyemateke. Moku shi talela mokuhawanenena kwetu, olyelye mbela womufye e na etomheno lokukala e lishii ouyuki?—Ovaroma 3:23; Ovaefeso 4:2.
9. Omaunghundi elipi vamwe ve na, nonaini omaunghundi a tya ngaho taa ka pondolwa filufilu?
9 Oku shi faneka: Otashi dulika tu shii Ovakriste vakwetu ovo va efa po okunwa omakaya ile okulongifa oingangamifi “okulihafifa,” ovo omafimbo amwe tashi dulika natango hava kala va hala oinima oyo unene. Ile vamwe otashi dulika hava mono shidjuu okulingabeka va ha lye sha pitilila ile va ha nwe unene oikunwa yoalkoholi. Vamwe otava kendabala okupangela elaka lavo, nomolwaasho ohava puka luhapu meendjovo. Okukondja nokuhawanenena kwa tya ngaho otaku pula eenghendabala da mana mo mokukulika elipangelo. Omolwashike mbela? Jakob 3:2 okwa dimina paushili ta ti: “Atushe ohatu puka luhapu. Ngenge ope na ou iha puka meendjovo, oye omulumenhu a wanenena, ta dulu yo okupangela olutu laye alishe.” Natango ope na vamwe ovo ve na ehalo linene lokundobola. Ile vamwe otashi dulika va mone shidjuu okupangela ehandu. Otashi dulika shi kufe efimbo okupondola omaunghundi oo nosho yo makwao a yukila oko. Nonande ohatu dulu okuninga exumokomesho la twa paife, omahalo mai otaa ka kufwa po ashike filufilu ngeenge twa hange ewaneneno. Lwopokati opo, okukendabala okukala nelipangelo otaku ke tu kwafela tu henuke okushuna konghedi yokukalamwenyo yokunyona. Eshi ekondjo eli tali twikile, natu kwafelafaneni tu ha sholole.—Oilonga 14:21, 22.
10. (a) Omolwashike okukala nelipangelo moinima i na sha nomilele ku li eshongo unene tuu kuvamwe? (b) Omalunduluko manene elipi omumwatate umwe a ninga? (Tala oshimhungu pepandja 16.)
10 Ombinga imwe omo okukala nelipangelo ku li kudjuu kuvamwe omoshinima shi na sha nomilele. Ehalo lomilele lo vene oli li oshinima sha shitilwa movanhu kuJehova Kalunga. Ndelenee ovanhu vamwe ohava mono shidjuu okukaleka omilele metwokumwe nomifikamhango daKalunga. Osho otashi dulu okukala shidjuu unene kuvo ngeenge ove na ehalo lomilele la pitilila unene. Otu li mounyuni oo wa pwiduka momilele oo tau xwaxwameke okahalu komilele meenghedi dihapu. Osho otashi dulu okweetela oupyakadi Ovakriste ovo va hala okukala tashi dulika oule wefimbo lonhumba inava hombola ile inava hombolwa opo va dule okulongela Kalunga nope he na epiyaano shi na sha nohombo. (1 Ovakorinto 7:32, 33, 37, 38) Ndele metwokumwe nelombwelo lopamishangwa kutya “okuhombola ku dule okuxwikwa kouhalu,” otava dulu okutokola va hombole, naasho oshi shii okupandulwa shili. Ndele nande ongaho, ova tokola toko va hombole “[ashike, NW] mOmwene,” ngaashi omayele opamishangwa taa ti. (1 Ovakorinto 7:9, 39) Ohatu dulu okukala noushili kutya Jehova oha kala a hafa molwaashi ve na ehalo okudiinina omafinamhango mayuki. Ovakriste vakwao ohava kala va hafa okweendafana novalongelikalunga vashili ovo hava diinine omifikamhango da denga mbada nokukanyatela oudiinini.
11. Ongahelipi hatu dulu okukwafela omumwatate oo a hala okuhombola ile omumwameme oo a hala okuhombolwa ndele ina dula oku shi ninga?
11 Ongahelipi ngeenge kape na kaume oo ta wapalele? Diladila ashike kunghee omunhu ta dulu okukala a nyemata ngeenge okwa hala okuhombola ndele ina dula oku shi ninga! Otashi dulika a mone ookaume kaye tava hombola ndele tava kala ve na ehafo lonhumba, ofimbo ye ta kendabala natango okukonga kaume ta wapalele. Vamwe ovo ve li monghalo ya tya ngaho, otashi dulika va kale noupyakadi wokukala nonghedindjikilile inai koshoka yokudanena oilyo yavo yoludalo. Kashi na nee mbudi kutya oshike, kape na Omukriste oo a hala okuteya omukumo owina mukwao oo ta kendabala okukala a koshoka. Ohatu dulu okuteya vamwe omukumo noinatu shi diladila, ngeenge ohatu ningi omatyekosha tu he na ko nasha, ngaashi: “Onaini to hombola?” Otashi dulika tu popye ngaho ndele hanelalakano lokuudifa umwe nai, ndelenee itashi ka kala tuu shi li xwepo okupangela elaka letu! (Epsalme 39:2) Ovo ve li mokati ketu ovo tava diinine oukoshoki nonande inava hombola ile inava hombolwa ova wana okupandulwa kufye. Ponhele yokupopya osho tashi dulu oku va teya omukumo, ohatu dulu okukendabala oku va twa omukumo. Pashihopaenenwa, ohatu dulu okuninga eenghendabala dokukwatela mo oohandimwe ovo inava hombola ile inava hombolwa ngeenge omuvalu wonhumba waavo va pyokoka tau ningi elongekido lokulya pamwe ile okuhafela eendafano lopaKriste.
Elipangelo mohombo
12. Omolwashike elipangelo la pumbiwa nokuli nokwaavo va hombola?
12 Okukala wa hombola itashi ti ino pumbwa elipangelo shi na sha nomilele. Pashihopaenenwa, eemhumbwe dopamilele domulumenhu nodomukainhu otashi dulika di kale da yooloka shinene. Ile otashi dulika onghalo yopalutu yakaume komohombo i kale omafimbo amwe itai shi pitike ile i shi ninge nokuli itashi shiiva okuya momilele ngaashi shito. Molwoimoniwa yonale, otashi dulika kaume umwe komohombo a mone shi li eshongo okudulika kelombwelo olo tali ti: “Omulumenhu na wanife eemhumbwe domukainhu waye, nomukainhu osho na kale nomulumenhu waye.” Monghalo ya tya ngaho, kaume umwe womohombo otashi dulika a kale a pumbwa elipangelo la wedwa po. Ndele aveshe otava dulu okukaleka momadiladilo omayele aPaulus opahole e na sha nOvakriste ovalihomboli, taa ti: “Inamu lidilikafana, okuninga mwe shi pangela mu likalele manga, opo mu liyandje keilikano, nye mu ye vali mumwe, opo mu ha shindwe kuSatana omolwokuhelipangela kweni.”—1 Ovakorinto 7:3, 5.
13. Oshike tashi dulu okuningwa po omolwaavo tava kendabala okukala nelipangelo?
13 Ovalihomboli itava kala tuu va hafa ngeenge keshe umwe womuvo okwe lihongo okukala e na elipangelo nawa mekwatafano olo lopofingo elela. Pefimbo opo tuu opo, otava ningi nawa ngeenge tava yavelele ovalongelikalunga vakwao ovo tava kendabala okukala nelipangelo shi na sha nomilele. Inatu dimbwa okwiilikana opo Jehova a pe ovamwatate vopamhepo omayele, ouladi nosho yo opo va kale va tokola toko okutwikila mekondjo okukala nelipangelo nokukatuka eenghatu opo va pondole ouhalu mwii.—Ovafilippi 4:6, 7.
Natu twikile okukwafelafana
14. Omolwashike tu na okuungaunga nolukeno nOvakriste vakwetu noku va yavelela?
14 Omafimbo amwe, otashi dulika tu mone shidjuu okuyavelela Ovakriste vakwetu ovo tava kendabala okukala nelipangelo shi na sha noshinima osho fye tu he na oupyakadi nasho. Ndele ovanhu ova yooloka paushitwe. Vamwe ohava pangelwa noupu komaliudo, ndele vamwe hasho ve li ngaho. Vamwe ohava mono shipu okulipangela nomolwaasho okukala nelipangelo kashi fi naanaa oupyakadi munene. Vamwe ohava mono shidjuu unene. Ndele dimbuluka kutya omunhu oo ta kendabala inashi hala kutya omukolokoshi. Otwa pumbwa okuyavelela Ovakriste vakwetu noku va udila olukeno. Okukala nelao kwetu okwa kwatelwa mo eshi hatu twikile okweetela onghenda ovo tava kendabala okukala nelipangelo lihapu. Otu shi wete oku shi talela meendjovo daJesus odo da shangwa muMateus 5:7.
15. Omolwashike eendjovo dEpsalme 130:3 tadi hekeleke moshinima shi na sha nelipangelo?
15 Inatu hala okupangula Ovakriste vakwetu shi he li pauyuki, ovo omafimbo amwe tashi dulika va dope okukala nounhu wopaKriste. Itashi tu tuu omukumo okushiiva kutya kakele kokumona oikando inini oyo hatu dopa, Jehova oha mono yo omafimbo mahapu oo hatu pondola moshinima osho tuu osho hatu dopa, nonande nokuli inashi didilikwa kOvakriste vakwetu. Otashi tu unene omukumo okukaleka momadiladilo eendjovo dEpsalme 130:3, tadi ti: “Omwene, ngenge to konenene omawii, Omwene olyelye ta kala po?”
16, 17. (a) Ongahelipi hatu dulu okutula moilonga Ovagalati 6:2, 5 shi na sha nelipangelo? (b) Oshike hatu ka konakona natango shi na sha nelipangelo?
16 Opo tu hafife Jehova, keshe umwe womufye oku na okukulika elipangelo, ndele natu kale noushili kutya ope na ekwafo olo tali tu dilile kovamwatate Ovakriste. Nonande keshe umwe womufye oku na okuhumbata omutengi woshinakuwanifwa shaye, otwa ladipikwa tu kwafelafaneni opo tu pondole omaunghundi etu. (Ovagalati 6:2, 5) Otu na okupandula ovadali, ookaume kopahombo nosho yo ookaume vamwe ovo have tu kelele tu ha ye keenhele odo tu he na okuya, okutala oinima oyo tu he na okutala ile okuninga osho tu he na okuninga. Otave tu kwafele tu kale nelipangelo, osho sha hala okutya okwaanya okuninga oshinima shonhumba nokukala twa tokola toko tu he shi ninge.
17 Ovakriste vahapu otashi dulika ve li metwokumwe naasho sha popiwa fiyo opapa shi na sha nelipangelo, ndele otashi dulika va kale ve udite kutya otava dulu natango okuxwepopala. Otashi dulika va hala okukala nelipangelo pauyadi ngaashi omunhu ina wanenena ta dulu okukala. Mbela ou udite sha faafana? Ngeenge osho, oshike to dulu okuninga po shi na sha nokukulika oshiimati osho shomhepo yaKalunga? Ongahelipi okuninga ngaho kwoye taku dulu oku ku kwafela okuhanga omalalakano oye omonakwiiwa u li Omukriste? Natu tale moshitukulwa tashi landula.
Oto dimbuluka?
Omolwashike okukala nelipangelo . . .
• kwa fimana kOvakriste?
• ku li eshongo unene kuvamwe?
• kwa pumbiwa mohombo?
• ku li oshinima osho hatu dulu okukwafelafana tu kale nalo?
[Oshimhungu pepandja 16]
Okwe lihonga okwaanya
Ondombwedi yaJehova imwe moNdowishi okwa li hai longo i li omunambelewa woutekenika u na sha nomakwatafano. Oilonga yayo okwa li ya kwatela mo okupashukila eeprograma di li 30 lwaapo di lili noku lili doTV noradio. Ngeenge omapiyaano a holoka, okwa li i na okuyandja elitulemo koprograma opo i tale kutya oupyakadi ou li peni. Oya ti: “Omapiyaano okwa li haa holoka luhapu pefimbo lii, pefimbo ashike opo ku na omauliko e na sha nelongifo leenghono ile nomilele. Omauliko oo inaa koshoka okwa li haa anyene momadiladilo ange oule womafiku ile oule woivike, a fa a findilwa mo mouluvi wange.” Oya dimina kutya osho okwa li she i kuma nai pamhepo, ya ti: “Okwa li ndi na eamo lokuhanduka unene, omolwaashi omauliko elongifo leenghono okwe shi ninga shidjuu kwaame okukala nelipangelo. Omauliko omilele okwa etifa eshilafano pokati kange nomukainhu wange. Osha li ekondjo lakeshe efiku. Opo ndi ha findwe mekondjo olo, onda tokola toko okukonga oilonga imwe ipe, nokuli nonande okwa li handi ka mona oyuuyemo inini. Noinapa pita efimbo lile, onde i mona. Ehalo lange ola wanifwa.”
[Efano pepandja 15]
Eshiivo olo hali di mokukonakona Ombibeli ohali tu kwafele tu kale nelipangelo