ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w03 11/1 ep. 22-27
  • Ovakainhu ovo va hafifa omutima waJehova

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Ovakainhu ovo va hafifa omutima waJehova
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2003
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Ovakainhu ovo va anya okudulika kuFarao
  • Oo a li nale ombwada a hafifa omutima waJehova
  • A nangekwa noupuna omolweendunge daye
  • Mbela oto dulu okukala ngaashi Abigail?
  • Okwa mona “ondjabi yomuprofeti”
  • Okwa li a katuka pandunge
    Natu Hopaeneneni Eitavelo Lavo
  • Abigail naDavid
    Embo lange lomahokololo Ombibeli
  • Okwa li a yakula eendadi
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2014
  • Ovakainhu otava dana onghandangala ilipi melalakano laJehova?
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2014
Tala ouyelele muhapu
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2003
w03 11/1 ep. 22-27

Ovakainhu ovo va hafifa omutima waJehova

“Omwene ne ku alulile oshilonga shoye nondjabi yoye nai ninge inene shili to ke i pewa kOmwene.”—RUT 2:12.

1, 2. Ongahelipi hatu dulu okumona ouwa mokukonakona oihopaenenwa yOmbibeli yovakainhu ovo va hafifa omutima waJehova?

ETILOKALUNGA ole linyengifa ovakainhu vavali va anye okudulika kuFarao. Eitavelo ole linyengifa ombwada i tule omwenyo wayo moshiponga opo i amene eendadi mbali dOvaisrael. Eendunge nelininipiko oya kwafela omukainhu moupyakadi wa kula, a xupife eemwenyo dihapu nosho yo okukelela omuvaekwa waJehova mokukala netimba lohonde. Eitavelo muJehova Kalunga nosho yo oikala yokuyakula ovaenda oye linyengifa omufiyekadi oo e li omudalakadi a yandje oikulya yaye yaxuuninwa komuprofeti waKalunga. Ei oi li ashike imwe yomoihopaenenwa ihapu yopamishangwa yovakainhu ovo va hafifa omutima waJehova.

2 Oikala yaJehova shi na sha novakainhu ovo noku va nangeka noupuna kwaye otai ulike kutya osho hashi mu hafifa unene osho omaukwatya opamhepo, kashi na nee mbudi kutya oukashike kookanhu womunhu oulipi. Mounyuni wonena, oo wa kwatwa ko koinima yopambelela, oshi li eshongo okuyandja elitulemo koupamhepo. Ndele eshongo olo otali dulu okupondolwa, ngaashi tashi ulikwa komamiliyona ovakainhu ovatilikalunga ovo ve li oshitukulwa shinene shoshiwana shaKalunga kunena. Ovakainhu Ovakriste va tya ngaho ohava hopaenene eitavelo, eendunge, oikala yokuyakula ovaenda nosho yo omaukwatya amwe mawa e lili oo a ulikwa kovakainhu ovatilikalunga ovo va tumbulwa mOmbibeli. Doshili, ovalumenhu Ovakriste navo ohava hopaenene omaukwatya oo a ulikwa kovakainhu ovahopaenenwa ovo vomefimbo lonale. Opo tu mone nghee hatu dulu oku shi ninga filufilu, natu konakoneni moule omahokololo Ombibeli e na sha novakainhu ovo va tumbulwa metetekelo.—Ovaroma 15:4; Jakob 4:8.

Ovakainhu ovo va anya okudulika kuFarao

3, 4. (a) Omolwashike Sifra naPua va anya okudulika kuFarao eshi kwa li e va lombwelwa kutya okahanana keshe Okaisrael okamati oke na okudipawa? (b) Ongahelipi Jehova a nangeka noupuna ovadalifi ovo vavali omolwouladi netilokalunga lavo?

3 Meemhangu dokoNuremberg, odo da ningilwa muNdowishi konima yOita Itivali yOunyuni, vahapu ovo va li va pangulwa omolwedipao linene ova kendabala okulipopila shi na sha nekaulonyanga olo va ninga tava ti kutya ova li ashike tava dulika komalombwelo. Ndele yelekanifa ovanhu ovo novadalifi vavali Ovaisrael, Sifra naPua ovo va kala muEgipti shonale pefimbo lepangelo laFarao omukwanyanya wedina li he shiivike. Omolwokutila ehapupalo loshiwana shOvaheberi, Farao okwa lombwela ovadalifi ovo vavali va kwashilipaleke kutya ounona aveshe voumati Ovaheberi ovo opo va dalwa ova dipawa. Mbela ovakainhu ovo ove linyenga ngahelipi kelombwelo olo lii unene? ‘Inava ninga ngaashi ohamba yaEgipti ye va lombwela, ndelenee ova efa ouhanana oumati va kale ve nomwenyo.’ Omolwashike ovakainhu ovo inava kwatwa koumbada wokutila ovanhu? Omolwaashi ova li “ovatilikalunga.”—Exodus 1:15, 17; Genesis 9:6.

4 Heeno, ovadalifi ovo ova li ve lineekela Jehova nomolwaasho okwa li “oshikelelifo” shavo moku va amena kehandu laFarao. (2 Samuel 22:31; Exodus 1:18-20) Ndele omanangeko noupuna aJehova inaa xulila opo. Okwa nangeka noupuna Sifra naPua moku va pa oludalo. Okwa fimaneka nokuli ovakainhu ovo mokushangifa omadina noilonga yavo mEendjovo daye da nwefwa mo omolwomapupi omonakwiiwa opo e i leshe, ofimbo edina laFarao la kana.—Exodus 1:21; 1 Samuel 2:30b; Omayeletumbulo 10:7.

5. Ongahelipi ovakainhu vahapu Ovakriste kunena tava ulike oikala ya faafana naayo yaSifra naPua, nongahelipi Jehova te ke va nangeka noupuna?

5 Mbela ope na ovakainhu ovo va fa Sifra naPua kunena? Heeno, osho naanaa! Omudo keshe, omayovi ovakainhu va tya ngaho otava udifa etumwalaka lOmbibeli tali xupifa eemwenyo ve he na oumbada moilongo oyo “oshipango shohamba” she li shilika, nokungaha otava tula emanguluko lavo ile nokuli eemwenyo davo monghuwo i nonghambe. (Ovaheberi 11:23; Oilonga 5:28, 29) Molwaashi ove linyengifwa kohole yokuhola Kalunga nosho yo ovanhu vakwao, ovakainhu ovo va nyatipala ihava efa omunhu nande oumwe e va kelele okulombwela vamwe onghundana iwa yOuhamba waKalunga. Onghee hano, ovakainhu vahapu Ovakriste otava kondjifa omapataneko nomahepeko. (Markus 12:30, 31; 13:9-13) Ngaashi sha ningilwa Sifra naPua, Jehova oku wete oilonga yovakainhu ovo va denga mbada novaladi nota ka ulika ohole yaye yoku va hola mokudiinina omadina avo “membo lomwenyo” shimha ashike tave lididimike noudiinini fiyo exulilo.—Ovafilippi 4:3; Mateus 24:13.

Oo a li nale ombwada a hafifa omutima waJehova

6, 7. (a) Rahab okwa li e shii shike kombinga yaJehova nosho yo oshiwana shaye, nongahelipi eshiivo olo le mu nwefa mo? (b) Ongahelipi Eendjovo daKalunga da fimaneka Rahab?

6 Ombwada yedina Rahab oya li moshilando Jeriko shomuKanaan momudo 1473 K.O.P. Osha yela kutya Rahab okwa li omukainhu e na eshiivo. Eshi eendadi mbali dOvaisrael da konga ouhondameno meumbo laye, okwa li a dula oku di hokololela omauyelele okondadalunde e na sha netembu lopashikumwifilonga lOvaisrael eshi va dja muEgipti, nokuli nonande osho osha li sha ningwa omido 40 da pita. Okwa li yo e shii omafindano mahapu Ovaisrael oo opo kwa li a ningwa okufinda eehamba dOvaamori, Sihon naOg. Didilika nghee eshiivo olo la li le mu nwefa mo. Okwa lombwela eendadi ta ti: “Ame ondi shi shii, Omwene okwa yandja kunye edu eli . . . Osheshi Omwene Kalunga keni, Oye Kalunga komeulu pombada noposhi kombada yedu.” (Josua 2:1, 9-11) Heeno, osho Rahab e lihonga shi na sha naJehova nosho yo oilonga yaye oyo a ningila Ovaisrael osha kuma omutima waye noshe mu linyengifa a kale e mu itavela.—Ovaroma 10:10.

7 Eitavelo laRahab ole mu linyengifa a katuke eenghatu. Okwa tambula ko eendadi dOvaisrael “nombili” nokwa dulika komalombwelo ado okuxupifa eemwenyo eshi Ovaisrael va kwata ko Jeriko. (Ovaheberi 11:31; Josua 2:18-21) Osha yela kutya oilonga yaRahab yeitavelo oya hafifa omutima waJehova, omolwaasho a nwefa mo omuhongwa Omukriste Jakob a shange edina laye pamwe naalo laAbraham kaume kaKalunga, e li oshihopaenenwa shOvakriste okushikula. Jakob okwa shanga ta ti: “Hamolwashi yo nombwada Rahab a yukipalifwa molwoilonga, eshi a yakulile eendadi ndele te di pitifa mondjila ilili moku va lekela?”—Jakob 2:25.

8. Ongahelipi Jehova a nangeka noupuna Rahab omolweitavelo neduliko laye?

8 Jehova okwa nangeka noupuna Rahab meenghedi dihapu. Yotete, okwa xupifa omwenyo waye pashikumwifilonga nosho yo daaveshe ovo va konga eameno meumbo laye, sha hala okutya “[ovanhu] veumbo laxe noovakwao aveshe.” Opo nee okwe va efa va kale “mokati kaIsrael,” omo va li ve na okutalika ko ve li ovadalelwamo. (Josua 2:13; 6:22-25, yelekanifa OB-1954; Leviticus 19:33, 34.) Ndele hasho ashike kwa li osho. Jehova okwa pa yo Rahab efimano lokuninga inakulululwa yaJesus Kristus. Kasha li tuu euliko linene louwanghenda okuulikila omukainhu oo a li nale omulongeli woikalunga Omukanaan!a—Epsalme 130:3, 4.

9. Ongahelipi oikala yaJehova shi na sha naRahab nosho yo novakainhu vamwe Ovakriste vomefelemudo lotete tai tu omukumo ovakainhu vamwe kunena?

9 Ngaashi Rahab, ovakainhu vamwe Ovakriste okudja kefelemido lotete fiyo okunena, ova efa onghedi yokukalamwenyo inai koshoka opo va hafife Kalunga. (1 Ovakorinto 6:9-11) Nope he na omalimbililo vamwe vomuvo ova kulila momudingonoko oo wa fa oo wOmukanaan shonale, omo oluhaelo la li apeshe nokwa li nokuli la talika ko li li oshinima shi li nawa. Ndelenee ova lundulula eenghedi davo dokukalamwenyo, ve linyengifwa keitavelo olo le likolelela keshiivo lashili lokushiiva Omishangwa. (Ovaroma 10:17) Onghee hano, otashi dulu yo okupopiwa kutya ovakainhu ovo “Kalunga ite va fi ohoni a ifanwe Kalunga kavo.” (Ovaheberi 11:16) Kashi fi tuu efimaneko!

A nangekwa noupuna omolweendunge daye

10, 11. Eenghalo dilipi da kwatela mo Nabal naDavid de linyengifa Abigail a katuke onghatu?

10 Ovakainhu vahapu ovadiinini vomefimbo lonale ova ulika oukwatya weendunge monghedi ya tongomana, osho she va ninga omamona e na ondilo koshiwana shaJehova. Umwe womovakainhu va tya ngaho okwa li Abigail, omukainhu woshipuna shomapya Nabal Omuisrael. Eendunge daAbigail oda kwafela mokuxupifa eemwenyo nosho yo okukelela David ohamba yomonakwiiwa yaIsrael iha kale netimba lohonde. Ohatu dulu okulesha shi na sha naAbigail mehokololo olo la shangwa mu 1 Samuel etukulwa 25.

11 Ehokololo ola hovela tali ti kutya David novapiya vaye ova li va onga onhanda popepi noufita waNabal, oo va li ve u amena oufiku nomutenya nope he na ofuto ndele omolwokuulikila olune omumwaxe Omuisrael Nabal. Eshi oikulya yaDavid ya ninipala, okwa tuma ovalumenhu ovanyasha omulongo kuNabal va ka ehele oikulya. Kungaha Nabal okwa li e na omhito yokuulikila David olupandu laye noku mu fimaneka e li omuvaekwa waJehova. Ndele Nabal ine shi ninga. Omolwehandu linene, okwa tuka David ndele ta shunifa ko ovalumenhu ovanyasha ovo eenyala dongaho. Eshi David a uda shi na sha naasho, okwa ongela ovakwaita 400 ndele te lilongekida oku ka alulila Nabal owii. Abigail okwa shiiva shi na sha nenyamukulo lonyanya lomushamane waye ndele ta endelele divadiva noneendunge oku ka lotifa David mokutuma oikulya ihapu. Ndele naye ta i kuDavid.—Ovelishe 2-20.

12, 13. (a) Ongahelipi Abigail a ulika kutya okwa li e na eendunge nokwa li omudiinini kuJehova nokomuvaekwa waye? (b) Abigail okwa ninga shike eshi a shuna keumbo, noinima oya ka enda ngahelipi shi na sha naye?

12 Eshi Abigail a shakeneka David, okupula kwaye nelininipiko a filwe onghenda okwa ulika kutya okwa li e na efimaneko lomoule lokufimaneka omuvaekwa waJehova. Okwa ti: “Omwene ota ka dikila shili omwene wange eumbo tali kalelele, osheshi omwene wange ta shingi oita yOmwene,” ndele ta weda ko kutya Jehova ota ka ninga David omuwiliki waIsrael. (Ovelishe 28-30) Natango, Abigail okwa ulika ouladi ukonekwedi eshi a lombwela David kutya okulalakanena okwaalulila owii kwaye ngeno okwa li inaku kelelwa ngeno okwa twala metimba lohonde. (Ovelishe 26, 31) David okwe linyengifwa a diladile omolwelininipiko, efimaneko lomoule nosho yo okudiladila kwa yela kwaAbigail. Okwa nyamukula ta ti: “Omwene Kalunga kaIsrael na hambelelwe, ou e ku tuma nena okushakeneka nge! Neendunge doye nadi nangekwe noupuna, naave mwene u nangekwe noupuna, eshi wa kelela nge nena okutula etimba lohonde.”—Ovelishe 32, 33.

13 Eshi a alukila keumbo, Abigail okwa li a tokola nouladi okushiivifila omushamane waye shi na sha neeshali odo a pa David. Ndele okwa hanga “a kolwa unene.” Onghee hano, okwa teelela a kololokwe opo nee okwe shi mu lombwela. Mbela Nabal okwe linyenga ngahelipi? Okwa fya ombabanghukuta. Konima yomafiku omulongo okwa fya omolwokuhandukilwa kuKalunga. Eshi David a uda efyo laNabal, okwa pula Abigail a ninge omwalikadi waye, oo kwa li e hole nokwe mu fimaneka shili. Abigail okwa tambula ko eindilo laDavid.—Ovelishe 34-42.

Mbela oto dulu okukala ngaashi Abigail?

14. Omaukwatya elipi aAbigail twa hala okukulika unene?

14 Mbela omu wete omaukwatya onhumba muAbigail oo nye ovalumenhu novakainhu mwa hala okukulika unene? Otashi dulika wa hala okukatuka noukeka nosho yo neendunge ngeenge omaudjuu taa holoka. Ile otashi dulika wa hala okupopya monghedi yengungumano noyopandunge ngeenge omaliudo avamwe ovo ve li pwoove taa pimbile. Ngeenge osho ngaho, omolwashike ito ilikana Jehova shi na sha noshinima osho? Okwa udaneka okuyandja ounongo, eendunge nosho yo oukeka wokudiladila kwaaveshe ovo tave u “indile meitavelo.”—Jakob 1:5, 6; Omayeletumbulo 2:1-6, 10, 11.

15. Omeenghalo dilipi sha fimana unene tuu kovakainhu Ovakriste okuulika omaukwatya oo a ulikwa kuAbigail?

15 Omaukwatya mawa a tya ngaho okwa fimana unene kovakainhu ovo ve na ovashamane ve he fi ovaitaveli ovo hava yandje elitulemo linini ile ihava pwilikine nande komafinamhango Ombibeli. Tashi dulika hava nu sha pitilila. Otwe lineekela kutya ovalumenhu va tya ngaho otava ka lundulula eenghedi davo. Vahapu ove shi ninga—ndele luhapu ove linyengifwa koikala younambili, kefimaneko lomoule nosho yo kelihumbato la koshoka lovakainhu vavo.—1 Petrus 3:1, 2, 4.

16. Kashi na nee mbudi kutya eenghalo daye odi li ngahelipi meumbo, ongahelipi omumwameme Omukriste e na okuulika kutya okwa lenga ekwatafano laye naJehova komesho yakeshe shimwe?

16 Kashi naa nee mbudi kutya oto lididimikile omaudjuu elipi meumbo, dimbuluka kutya Jehova okwa hala alushe oku ku yambidida. (1 Petrus 3:12) Hano kendabala okulipameka pamhepo. Ilikana u pewe ounongo nomutima wa ngungumana. Heeno, ehena popepi naJehova okupitila mekonakonombibeli londjikilile, mokwiilikana nomokudilonga alushe nosho yo mokweendafana alushe nOvakriste vakweni. Ohole yaAbigail yokuhola Kalunga nosho yo oikala yaye shi na sha nomupiya waye omuvaekwa kaya li ya kumwa ketaleko lomulumenhu waye li he fi lopamhepo. Okwa katuka she likolelela komafinamhango ouyuki. Nokuli nomoukwaneumbo omo omushamane e li omupiya waKalunga omuhopaenenwa, omukainhu Omukriste oha dimine kutya okwa pumbwa okutwikila okulonga noudiinini opo a tunge nokukaleka po oupamhepo waye. Oshoshili kutya omushamane waye oku na oshinakuwanifwa shopamishangwa shoku mu fila oshisho pamhepo nosho yo painiwe, ndele xuuninwa omukainhu oku na okulonga ‘nokutila nokukakama opo a xupifwe.’—Ovafilippi 2:12; 1 Timoteus 5:8.

Okwa mona “ondjabi yomuprofeti”

17, 18. (a) Omufiyekadi wokuSarfat okwa li a hangika keyeleko likumwifi leitavelo lilipi? (b) Omufiyekadi okwe linyenga ngahelipi keindilo laElia, na Jehova okwe mu pa ondjabi yashike molwaasho?

17 Monghedi oyo Jehova a fila oshisho omufiyekadi ohepele pefimbo lomuprofeti Elia otai ulike kutya oha pandula unene ovo tava yambidida elongelokalunga lashili mokuliyamba vo vene nosho yo oiniwe yavo. Omolwoshikukuta osho sha kala efimbo lile pefimbo laElia, ondjala oya li ya taalela ovanhu vahapu, mwa kwatelwa omufiyekadi nosho yo omona waye omumati ovo va li muSarfat. Eshi ashike va li pokumana po eendja davo daxuuninwa, ope uya omweenda—omuprofeti Elia. Okwa ninga eehelo olo kwa li likumwifa. Nonande okwa li e shii onghalo yomukainhu, okwa pula omukainhu e mu telekele “okamungome,” ta longifa omaadi noufila waye waxuuninwa. Ndele okwa weda ko yo ta ti: “Osheshi Omwene Kalunga kaIsrael ta ti ngaha: Oufila moshiyuma itau ka pwa mo nomaadi moshanga itaa ka pwa mo, fiyo efiku olo Omwene ta lokifile edu odula.”—1 Eehamba 17:8-14.

18 Mbela ngeno owe linyenga ngahelipi keindilo olo likumwifa? Osha yela kutya omufiyekadi wokuSarfat okwa didilika kutya Elia oku li omuprofeti waJehova, nomolwaasho ‘okwa ninga pandjovo yaElia.’ Omonghedi ilipi Jehova e linyenga koikala yokuyakula ovaenda yomukainhu oo? Okwa yandja oikulya pashikumwifilonga komukainhu, komona waye nosho yo kuElia pefimbo loshikukuta. (1 Eehamba 17:15, 16) Heeno, Jehova okwa pa omufiyekadi wokuSarfat “ondjabi yomuprofeti,” nokuli nande ka li Omuisrael. (Mateus 10:41) Omona waKalunga naye okwa li a tumbaleka omufiyekadi oo eshi e mu tumbula e li oshihopaenenwa kovanhu ovo ve he na eitavelo vomoshilando shavo Nasaret.—Lukas 4:24-26.

19. Omeenghedi dilipi ovakainhu vahapu Ovakriste kunena tava ulike omhepo ya fa yomufiyekadi wokuSarfat, na Jehova oku udite ngahelipi shi na sha navo?

19 Kunena, ovakainhu vahapu Ovakriste otava ulike omhepo ya fa yomufiyekadi wokuSarfat. Pashihopaenenwa, oshivike keshe ovamwameme Ovakriste ve he lihole vo vene ohava yakula ovaenda ovapashukili ovaendi novakainhu vavo, nonande vahapu vomuvo ove li eehepele nove na omaukwaneumbo oo ve na okufila oshisho. Vamwe ohava li pamwe novakalele vefimbo liyadi vomoshitukulwa, hava kwafele ovo ve na omhumbwe ile meenghedi dimwe ohave liyambe nosho yo oiniwe yavo opo va yambidide oilonga yOuhamba. (Lukas 21:4) Mbela Jehova oku wete ngoo omaliyambo oo? Heeno, oku a wete lelalela! “Kalunga ke fi omuhenouyuki a dimbwe ngeno oilonga yeni nohole yeni mokufimanekifa edina laye, eshi mwa yakulile ovayapuki ndee hamu shi ningi natango.”—Ovaheberi 6:10.

20. Oshike tashi ka konakonwa moshitukulwa tashi landula?

20 Mefelemudo lotete, ovakainhu vahapu ovatilikalunga ova li ve na oufembanghenda wokuyakula Jesus nosho yo ovayapostoli vaye. Moshitukulwa tashi landula ohatu ka kundafaneni nghee ovakainhu ovo va hafifa omutima waJehova, nohatu ka konakoneni oihopaenenwa yovakainhu vokunena ovo tava longele Jehova nomutima aushe, nokuli nomeenghalo didjuu.

[Omashangelo opedu]

a Omusholondodo wepata laJesus, ngaashi wa shangwa kuMateus, omwa tumbulwa ovakainhu vane komadina—Tamar, Rahab, Rut naMaria. Aveshe ovo ova lengwa pombada mEendjovo daKalunga.—Mateus 1:3, 5, 16.

Eendululo

• Ongahelipi ovakainhu tava landula va hafifa omutima waJehova?

• Sifra naPua

• Rahab

• Abigail

• Omufiyekadi wokuSarfat

• Ongahelipi okudilonga koihopaenenwa oyo ya tulwa po kovakainhu ovo taku tu kwafele pauhandimwe? Shi faneka.

[Efano pepandja 23]

Ovakainhu vahapu ovadiinini ova longela Kalunga nonande opa li “oshipango shohamba”

[Efano pepandja 24]

Omolwashike Rahab e li oshihopaenenwa shiwa sheitavelo tali longo?

[Efano pepandja 24]

Omaukwatya elipi a ulikwa kuAbigail wa hala okuhopaenena?

[Efano pepandja 26]

Ovakainhu vahapu Ovakriste kunena otava ulike omhepo ya fa yomufiyekadi wokuSarfat

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma