Ovakainhu Ovakriste ovadiinini—ovalongelikalunga ve na ondilo
“Onemhokainhu kai shii kulineekelwa. Ouwa womukainhu tau xulu po. Omwalikadi ou ha tila Omwene na hambelelwe.”—OMAYELETUMBULO 31:30.
1. Ongahelipi etaleko laJehova li na sha nouwa la yooloka ko kwaalo lounyuni?
OUNYUNI otau divilike unene eholokepo lokombada, unene tuu shi na sha novakainhu. Ndelenee Jehova oha yandje unene elitulemo komunhu womeni, oo ta dulu okukala muwa unene nokuli eshi omunhu ta kulupa. (Omayeletumbulo 16:31) Onghee hano, Ombibeli otai kumaida ovakainhu tai ti: “Omidjalo deni doulenga di ha kale odo dokombada ngaashi omapando eexwiki nokulimangela eenyemba doshingoldo ile okudjala oikutu youlenga, ndelenee omunhu womeni womomutima omokuhaxula po kwomhepo yombili noyelimweneneno oyo i nondilo koshipala shaKalunga.”—1 Petrus 3:3, 4.
2, 3. Ongahelipi ovakainhu va dana onghandangala mokuxumifa komesho onghundana iwa mefelemudo lotete, naasho osha li sha xunganekwa ngahelipi?
2 Omhepo oyo i shii okupandulwa oya li ya ulikwa kovakainhu vahapu ovo va tumbulwa mOmbibeli. Mefelemudo lotete vamwe vomuvo ova li ve na oufembanghenda wokuyakula Jesus novayapostoli vaye. (Lukas 8:1-3) Konima yefimbo, ovakainhu Ovakriste ova ninga ovaudifi vevangeli ovaladi; vamwe ova yandja ekwafo li na ongushu kovalumenhu Ovakriste ovo va li tava kwatele komesho, mwa kwatelwa omuyapostoli Paulus; navamwe ova yakula ovaenda she likalekelwa, nokuli nokuyandja omaumbo avo a dule okulongifwa omolwokwoongala kweongalo.
3 Oushili oo kutya Jehova okwa li ta ka longifa ovakainhu monghedi ikumwifi mokuwanifa po elalakano laye owa xunganekwa mOmishangwa. Pashihopaenenwa, Joel 2:28, 29 okwa xunganeka kutya ovalumenhu novakainhu, ounona novakulupe otava ka tililwa omhepo iyapuki ndele tava ka kufa ombinga mokutandavelifa onghundana iwa yOuhamba. Exunganeko olo ola tameka okuwanifwa pOpentekoste 33 O.P. (Oilonga 2:1-4, 16-18) Ovakainhu vamwe ovavaekwa nomhepo ova li va pewa eeshali dopashikumwifilonga, ngaashi oshali yokuxunganeka. (Oilonga 21:8, 9) Omolwouladi wavo moukalele, ongudu inene oyo yovakwaita vopamhepo yovamwameme ovadiinini oya dana onghandangala mokutandavelifa Oukriste neendelelo mefelemudo lotete. Doshili, mo 60 O.P. lwaapo, omuyapostoli Paulus okwa shanga kutya onghundana iwa oya li ya “udifilwa ovashitwa aveshe vokoshi yeulu.”—Ovakolossi 1:23.
Va pandulwa omolwonyati nouladi wavo nosho yo okuyakula ovaenda kwavo
4. Omolwashike Paulus kwa li e na etomheno liwa okupandula ovakainhu vahapu meongalo lopaKriste lomefelemudo lotete?
4 Pashihopaenenwa, omuyapostoli Paulus okwa li a pandula oukalele oo wa longwa kovakainhu vamwe kondadalunde—ngaashi ashike ovapashukili Ovakriste kunena hava pandula oukalele oo tau longwa kovakainhu ovaladi. Ovakainhu ovo Paulus a tumbula komadina ova li “Trifena naTrifosa, ava hava longo mOmwene,” nosho yo “Persis, omumwameme omukainhu omuholike, ou a longa noudiinini mOmwene.” (Ovaroma 16:12) Paulus okwa shanga shi na sha naEuodia naSintike kutya ‘ova kondjela evangeli pamwe naye.’ (Ovafilippi 4:2, 3) Priskilla pamwe nomushamane waye Akuila navo ova longa pamwe naPaulus. Priskilla naAkuila ‘ova yandja nokuli eefingo davo’ omolwaPaulus, osho she mu linyengifa a shange ta ti: “Haame andike handi va pandula, ndelenee nomaongalo aeshe [oiwana, NW].”—Ovaroma 16:3, 4; Oilonga 18:2.
5, 6. Omeenghedi dilipi Priskilla a tulila po ovamwameme kunena oshihopaenenwa shiwa?
5 Oshike sha etifa ouladi nonyati yaPriskilla? Ouyelele otau hangwa mOilonga 18:24-26, omo hatu lesha kutya okwa yambidida omulumenhu waye mokukwafela Apollos, oo kwa li omunongo mokupopya, opo a kale e na oshili ya hololwa, oyo i li pefimbo. Osha yela kutya Priskilla okwa li omukonakoni muwa wEendjovo daKalunga nosho yo womahongo ovayapostoli. Oshidjemo, okwa kulika omaukwatya a denga mbada oo e mu ninga e na ondilo kuKalunga nosho yo komulumenhu waye nokwa li oshilyo shi na oshilonga sheongalo lonale. Natango ope na ovamwameme Ovakriste vahapu ovalongi ovadiinini ve na ondilo kunena ovo tava konakona Ombibeli noukeka notave lipalula yo noikulya yopamhepo oyo Jehova ta yandje okupitila ‘melenga leumbo lidiinini.’—Lukas 12:42, OB-1954.
6 Akuila naPriskilla ova li ovayakuli vovaenda monghedi ye likalekelwa. Paulus okwa kala meumbo lavo eshi kwa li ta longo pamwe navo mongeshefa yavo yokuninga eefaila muKorinto. (Oilonga 18:1-3) Eshi ovalihomboli ovo va tembukila kuEfeso nokonima yefimbo okuRoma, ova twikila okuyakula ovaenda kwopaKriste, nokuli nokuyandja eumbo lavo li longifwe omolwokwoongala kweongalo. (Oilonga 18:18, 19; 1 Ovakorinto 16:8, 19) Nimfas nosho yo Maria ina yaJohannes Markus navo ova yandja omaumbo avo a longifwe omolwokwoongala kweongalo.—Oilonga 12:12; Ovakolossi 4:15.
Emona li na ondilo kunena
7, 8. Ondjokonona yoilonga iyapuki i shii okupandulwa ilipi ovakainhu Ovakriste kunena ve na, noshike osho tava dulu okukala ve na oushili musho?
7 Ngaashi mefelemudo lotete, ovakainhu Ovakriste ovadiinini kunena otava dana onghandangala mokuwanifa po elalakano laKalunga, unene tuu moilonga yokuudifa. Ovamwameme ovo kave na tuu ondjokonona iwa! Konakona oshihopaenenwa shaGwen, oo a longela Jehova noudiinini oule womido di dule po 50 fiyo okufya kwaye mo 2002. Omushamane waye okwa ti: “Ouladi waGwen e li omuudifi owa li hanga wa shiivika apeshe moshilando shetu. Pataleko laye, omunhu keshe okwa li ta dulu okulinyenga kohole nokomaudaneko aJehova. Oudiinini waye kuKalunga, kehangano laye nokoukwaneumbo wetu—nosho yo etwomukumo laye lopahole ngeenge twa li twa teka omukumo—oya kala ekwafo linene kwaame nosho yo kovana vetu momukokomoko wokukala pamwe kwetu monghalamwenyo aishe ya nangekwa noupuna. Otwe mu djuulukwa neenghono.” Gwen nomushamane waye ova kala va hombola oule womido 61.
8 Ovakainhu Ovakriste omayovi omilongo, ovo inava hombolwa nosho yo ovo va hombolwa, otava longo ve li ovakalele ovakokolindjila nosho yo ovatumwa, va wanenwa koipumbiwa yonghalamwenyo eshi tava tandavelifa etumwalaka lOuhamba moitukulwa oyo i li moilando ye lipyakidila fiyo okoitukulwa oyo ye likalela. (Oilonga 1:8) Vahapu ove lidilika okukala ve na omaumbo avo vene ile okukala ve na ounona opo va longele Jehova pauyadi. Ope na ovo tava yambidida noudiinini ovalumenhu vavo ovo tava longo ve li ovapashukili voikandjo ovaendi, ofimbo omayovi ovamwameme tava longo momaumbo aBetel mounyuni aushe. Kape na omalimbililo kutya ovakainhu ovo ve liyamba vo vene ove li mokati ‘koinima iwaelela yoiwana aishe’ oyo tai yadifa eumbo laJehova noshinge.—Haggai 2:7, NW.
9, 10. Ongahelipi oilyo imwe yomaukwaneumbo ya popya olupandu layo okupandula oihopaenenwa iwa oyo ya tulwa po kovakainhu novadalakadi Ovakriste?
9 Doshili, ovakainhu vahapu Ovakriste ove na oinakuwanifwa yomaukwaneumbo; ndele otava pitifa komesho oinima yOuhamba. (Mateus 6:33) Omumwameme umwe omukokolindjila ina hombolwa okwa shanga ta ti: “Omolweitavelo lameme ihali tengauka nosho yo oshihopaenenwa shaye shiwa, okwa dana onghandangala mokuninga kwange omukokolindjila wondjikilile. Doshili, okwa li omukokolindjila omulongi pamwe naame muwa.” Omushamane umwe okwa popya shi na sha nomukainhu waye, ina yovanakadona vatano ovo va kula paife, a ti: “Eumbo letu ola li alushe liyela nola wapala. Molwaashi Bonnie okwe li kaleka paunafangwa noinali dongakanifwa, oukwaneumbo wetu owa dula okuyandja elitulemo koinima yopamhepo. Okuyambidida kwaye shi na sha nokuunganeka noukeka oimaliwa yetu okwe shi ninga tashi shiiva kwaame opo ndi longe oilonga yetatafiku oule womido 32, osho sha dulifa nge ndi longife efimbo lihapu moukwaneumbo wetu nosho yo moinima yopamhepo. Omukainhu wange okwa honga yo ounona nghee sha fimana okulonga noudiinini. Okwa wana shili okupandulwa kwaame.” Kunena omulumenhu nomukainhu oo otava longo kombelewa ya kula yEendombwedi daJehova mounyuni aushe.
10 Omushamane umwe okwa shanga shi na sha nomukainhu waye, ina younona ovo va kula nale, ta ti: “Omaukwatya oo nda hokwa unene muSusan oo ohole yaye yomoule yokuhola Kalunga nosho yo ovanhu vakwao, okuyavelela kwaye, onghenda nosho yo ounashili waye. Okwa kala alushe e udite kutya Jehova okwa wana okupewa osho sha denga mbada osho hatu dulu oku mu pa—efinamhango olo a tula moilonga kuye mwene e li omupiya waKalunga noku li omudalakadi.” Omolweyambidido lomukainhu waye, omushamane oo okwa dula okumona omaufembanghenda mahapu opamhepo, mwa kwatelwa okulonga e li omukulunhuongalo, omukokolindjila, omupashukilishikandjo wopokafimbo nosho yo okulonga e li oshilyo shOkomitiye yOkukwatafana nOipangelo. Ovakainhu ovo kave na tuu ondilo kovalumenhu vavo, kOvakriste vakwao nokomesho yaaishe okuJehova!—Omayeletumbulo 31:28, 30.
Ovakainhu ovo ve na ondilo nande kave na ovashamane
11. (a) Ongahelipi Jehova a ulika kutya oku na ko nasha novakainhu ovadiinini, unene tuu ovafiyekadi? (b) Ovakriste ovafiyekadi nosho yo ovamwameme vakwao ovadiinini ovo ve he na ovashamane otava dulu okushilipalekelwa shike?
11 Jehova oha ulike luhapu okunakonasha kwaye nonghalonawa yovafiyekadi. (Deuteronomion 27:19; Epsalme 68:6; Jesaja 10:1, 2) Ina lunduluka. Ota twikile okukala e na ko nasha hanovafiyekadi ashike ndele onovadalakadi yo ovo ve he na ookaume kopahombo nosho yo ovakainhu ovo va hoolola okukala inava hombolwa ile ovo inava mona ovashamane Ovakriste tava wapalele. (Malakia 3:6; Jakob 1:27) Ngeenge ou li mokati kaavo tava longele Jehova noudiinini nope he na eyambidido lakaume kopahombo Omukriste, oto dulu okukala u na oushili kutya ou na ondilo momesho aKalunga.
12. (a) Ongahelipi ovamwameme vamwe Ovakriste hava ulike oudiinini wavo kuJehova? (b) Vamwe vomovamwameme ohave lididimikile omaliudo elipi?
12 Pashihopaenenwa, diladila ovamwameme Ovakriste ovo inava hombolwa molwaashi otava dulika noudiinini komayele aJehova okuhombolwa “ashike mOmwene.” (1 Ovakorinto 7:39, NW; Omayeletumbulo 3:1) Eendjovo daKalunga otadi va shilipaleke kutya: “Komudiinini [Jehova] to ka kala u li omudiinini.” (2 Samuel 22:26, NW) Ndelenee kuvahapu vomuvo, okukala inava hombolwa oshi li eshongo. Omumwameme umwe okwa ti: “Onda tokola toko okuhombolwa ashike mOmwene, ndele onda kwena luhapu eshi ookaume kange tava hombolwa kovalumenhu Ovakriste ve li nawa, ofimbo ame ndi li natango andike.” Omumwameme umwe okwa ti: “Onda longela Jehova oule womido 25. Onda tokola toko okukala omudiinini kuye, ndele omaliudo oudja luhapu ohaa nyematifa nge.” Okwa weda ko ta ti: “Ovamwameme ngaashi ame ohava kala va djuulukwa etwomukumo.” Ongahelipi hatu dulu okukwafela ovadiinini va tya ngaho?
13. (a) Oshike hatu lihongo moshihopaenenwa osho sha tulwa po kwaavo va li hava talele po omonakadona waJefta? (b) Omeenghedi dilipi da wedwa po hatu dulu okuulika okunakonasha kwetu novamwameme ovo inava hombolwa meongalo letu?
13 Onghedi imwe oi wetike moshihopaenenwa shonale. Eshi omonakadona waJefta a efa po omhito yaye yokukala nomushamane, ovanhu ova mona kutya okwa ninga eliyambo. Oshike kwa li sha ningwa po opo a tuwe omukumo? “Oukadona Ovaisrael tava i ko omudo nomudo [oku ka pandula, NW] omona okakadona kaJefta, Omugilead, omafiku ane omudo keshe.” (Ovatokolipangeli 11:30-40) Sha faafana, otu na okupandula nomutima aushe ovamwameme ovo inava hombolwa ovo tava dulika komhango yaKalunga noudiinini.a Onghedi imwe vali oilipi oyo hatu dulu okuulika okunakonasha kwetu? Momailikano etu otu na okupula Jehova a kwafele ovamwameme ovo ovaholike novadiinini opo va twikile okukala ovadiinini moilonga yavo. Ova wana okushilipalekwa kutya ove holike nova pandulwa unene kuJehova nosho yo keongalo alishe lopaKriste.—Epsalme 37:28.
Nghee ovadali ovo ve he na ookaume kopahombo hava pondola
14, 15. (a) Omolwashike Ovakriste ovo ve li ovadalakadi ve he na ookaume kopahombo ve na okwiilikana Jehova e va kwafele? (b) Ongahelipi ovadali ovo ve he na ookaume kopahombo tava dulu okukatuka metwokumwe nomailikano avo?
14 Ovakainhu Ovakriste ovo ve li ovadali ve he na ookaume kopahombo navo otava shakeneke yo omashongo mahapu. Ndele otava dulu okupula Jehova e va kwafele mokutekula ounona vavo metwokumwe nomafinamhango Ombibeli. Oshoshili kutya, ngeenge ou li omudali e he na kaume kopahombo, ito dulu okukala ina nosho yo xe moinima aishe. Kakele kaasho, Jehova ote ke ku kwafela u wanife po oinakuwanifwa yoye ihapu ngeenge oto pula ekwafo laye meitavelo. Oku shi faneka: Natu tye nee ngeno owa humbata oshako idjuu yoihakautu to di nayo koshikunino shoye wa yuka keumbo pe na oshinano shile. Mbela oto ka kendabala oku i humbata kwoove mwene ngeenge ope na kaume koye e na obaki oo a hala oku ku pa olefa? Doshili, hasho nande! Sha faafana, ino kendabala okuhumbata omutengi mudjuu wopamaliudo oove auke ofimbo to dulu okupula Jehova e ku kwafele. Doshili, ote ku shivi u pule ekwafo kuye. Epsalme 68:20 otali ti: ‘Omwene na pandulwe! Efiku nefiku ohe tu humbata.’ Sha faafana, 1 Petrus 5:7 ote ku shivi u dike Jehova oisho yoye, ‘osheshi Oye te mu file oshisho.’ Onghee hano, ngeenge omaupyakadi noisho tai ku findile poshi, undulila omutengi woye kuXo womeulu, to shi ningi pe “he nedimbuko.”—1 Ovatessaloniki 5:17; Epsalme 18:7; 55:23.
15 Pashihopaenenwa, ngeenge ou li omudalakadi, kape na omalimbililo kutya oto lipula shi na sha nenwefemo olo oomakula tashi dulika va nwefe mo nalo ounona voye kofikola ile omashongo okushonga oudiinini wavo oo tashi dulika va shakeneke. (1 Ovakorinto 15:33) Oo omalipulo a fimana. Ndele oku li yo oinima oyo i shii okukwatelwa meilikano. Doshili, omolwashike ito ilikana kombinga yoinima oyo pamwe nounona voye fimbo inava ya kofikola, tashi dulika konima yokukonakona omushangwa wefiku pamwe? Omailikano taa di komutima nookondadalunde otaa dulu okunwefa mo neenghono omadiladilo ounona voye. Komesho yaaishe, oto ka mona omanangeko noupuna aJehova, ngeenge oto kendabala nelidiiniko okufindila Eendjovo daye momitima dounona voye. (Deuteronomion 6:6, 7; Omayeletumbulo 22:6) Dimbuluka kutya “omesho Omwene ohaa pashukile ovayuki nomatwi aye ohaa endekele komailikano avo.”—1 Petrus 3:12; Ovafilippi 4:6, 7.
16, 17. (a) Omonamati umwe okwa popya shike shi na sha nohole oyo ya ulikwa kuina? (b) Ongahelipi etaleko lomudalakadi lopamhepo la nwefa mo ounona vaye?
16 Konakona oshihopaenenwa shaOlivia, ina younona vahamano. Omushamane waye e he fi omwiitaveli okwa fiya po oukwaneumbo konima ashike eshi okaana kokanghelo ka dalwa, ndele omukainhu okwa tambula ko nehalo liwa oshinakuwanifwa shokutekula ounona vaye mondjila yaKalunga. Omonamati waOlivia, Darren, oo paife e na omido 31 nota longo e li omukulunhuongalo Omukriste nomukokolindjila, okwa li e na omido 5 pefimbo opo. Natango osho sha li sha weda koisho yaOlivia osho oupyakadi woukolele wa kwata moiti waDarren oo natango tau mu hepeke. Eshi a diladila shi na sha nefimbo lokounona waye, Darren okwa shanga ta ti: “Ohandi dimbuluka natango eshi nda li omutumba mombete yange yomoshipangelo nda teelela Meme nehalo. Okwa li he uya ta kala omutumba pwaame ndele ta leshele nge Ombibeli efiku keshe. Opo nee ta imbi eimbilo lOuhamba li na oshipalanyole: ‘Ohatu ku pandula Jehova.’b Fiyo onena, oli li eimbilo lOuhamba olo ndi hole unene.”
17 Okulineekela Jehova noku mu hola kwaOlivia okwa yambidida okupondola kwaye e li ina e he na kaume kopahombo. (Omayeletumbulo 3:5, 6) Oikala yaye iwa oya li ya ulikwa momalalakano oo a tulila po ounona vaye. Darren ota ti: “Meme okwa kala alushe he tu tu omukumo tu lalakanene oukalele wefimbo liyadi. Oshidjemo, ame nosho yo vane vomovamwamemekainhu vatano otwa ya moukalele wefimbo liyadi. Ndelenee Meme ke na nande efiku e litadele shi na sha noinima oyo puvamwe. Onda kendabala neenghono okuhopaenena omaukwatya aye makumwifi.” Oshoshili kutya haunona aveshe hava kulu ndele tava longele Kalunga ngaashi shi na sha naavo vaOlivia. Ndele ngeenge omudalakadi ota ningi eenghendabala diwa okukala metwokumwe nomafinamhango Ombibeli, ota dulu okukala a shilipalekwa kutya oku na ewiliko nekwafo lopahole laJehova.—Epsalme 32:8.
18. Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otwa pandula efiloshisho laJehova olo li li eongalo lopaKriste?
18 Ekwafo linene laKalunga ohali yandjwa okupitila meongalo lopaKriste, olo li na oprograma yokupalula pamhepo yondjikilile, oumwainafana wopaKriste nosho yo “eeshali odo di li ovanhu” da pyokoka pamhepo. (Ovaefeso 4:8, NW) Ovakulunhuongalo ovadiinini ohava longo noudiinini opo va tunge aveshe meongalo, tava yandje elitulemo le likalekelwa keemhumbwe ‘deefiye novafiyekadi momaudjuu avo.’ (Jakob 1:27) Onghee hano, kala popepi noshiwana shaKalunga, ino litongola ko nande.—Omayeletumbulo 18:1; Ovaroma 14:7.
Ouwa wokudulika
19. Omolwashike okudulika kwovakainhu itaku ti ove li pedu, noshihopaenenwa shOmbibeli shilipi tashi yambidida oshinima osho?
19 Jehova okwa shita omukainhu e li ekwafo komulumenhu tali mu wapalele. (Genesis 2:18) Onghee hano, okudulika kwomukainhu komushamane waye itaku ti nande kutya ngeno oku li pedu. Ponhele yaasho, otaku tumbaleke omukainhu, taku mu pitike a longife eeshali daye dihapu nosho yo ounghulungu waye metwokumwe nehalo laKalunga. Omayeletumbulo etukulwa 31 otaa hokolola oilonga i lili noku lili yomukainhu muwa muIsrael shonale. Okwa li a kwafela ovo ve na omhumbwe, a twika omiviinyu nosho yo a landa edu. Heeno, “omutima womulumenhu waye tau mu lineekele, ye [ka li] a pumbwa eliko.”—Ovelishe 11, 16, 20.
20. (a) Omukainhu Omukriste oku na okutala ko ngahelipi ounghulungu ile eeshali daye odo a pewa kuKalunga? (b) Omaukwatya mawa elipi Ester a ulika, na Jehova okwa dula ngahelipi oku mu longifa omolwao?
20 Omukainhu omulininipiki nomutilikalunga iha lalakanene okulipitifa komesho ile okuninga efiyafano nomulumenhu waye. (Omayeletumbulo 16:18) Iha lalakanene oinima yopaumwene okupitila moilonga yomounyuni ndele oha longifa eeshali daye e di pewa kuKalunga unene tuu opo a yakule vamwe—oukwaneumbo waye, Ovakriste vakwao, ovanhu vakwao nokomesho yaaishe, oJehova. (Ovagalati 6:10; Titus 2:3-5) Konakona oshihopaenenwa shOmbibeli shi na sha nomumbada wohamba Ester. Nonande okwa li e na ondjelo iwa, okwa li e lininipika nokwa dulika. (Ester 2:13, 15) Eshi a hombolwa, okwa ulika efimaneko lomoule lokufimaneka omushamane waye, ohamba Ahasveros, ndele ka li a fa omukainhu wonale wohamba Vasti. (Ester 1:10-12; 2:16, 17) Ester okwa fimaneka yo eetepo lomumwaina omukulunhu Mordekai, moinima ya yuka—nokuli nokonima eshi a ninga omumbada wohamba. Ndele ka li nande omunghundi. Okwa nyaneka pomutenya nouladi Haman, omulumenhu omunaenghono noku he na onghenda oo kwa li a pangela omhangela a hanaune po Ovajuda. Jehova okwa longifa Ester neenghono omolwokwaamena oshiwana shaye.—Ester 3:8–4:17; 7:1-10; 9:13.
21. Ongahelipi omukainhu Omukriste ta dulu okukala unene e na ondilo kuJehova?
21 Osha yela kutya mefimbo lonale nosho yo kunena, ovakainhu ovatilikalunga ova ulika eliyandjo lavo kuJehova aeke nosho yo kelongelokalunga laye. Onghee hano, ovakainhu ovatilikalunga ove na ondilo momesho aJehova. Ovamwameme Ovakriste, efeni Jehova e mu vyule mu xume komesho okupitila momhepo yaye opo mu ninge ‘oiyuma’ ya fimana unene oyo ya “wapalela keshe tuu oshilonga shiwa.” (2 Timoteus 2:21; Ovaroma 12:2) Shi na sha novalongelikalunga ovo ve na ondilo, Eendjovo daKalunga otadi ti: “Na shambukwe komwenyo molwoilonga yomake aye. Noilonga yaye nai mu pandule poshivelo.” (Omayeletumbulo 31:31) Osho nashi kale shoshili shi na sha nakeshe umwe womunye.
[Omashangelo opedu]
a Shi na sha nanghee hatu dulu okuyandja olupandu la tya ngaho, tala Oshungonangelo (yOshiingilisha) yo 15 Maalitsa 2002, epandja 26-28.
b Eimbilo 212 membo Sing Praises to Jehovah, la nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.
Oto dimbuluka?
• Ongahelipi ovakainhu vamwe Ovakriste vomefelemudo lotete va ulika kutya ove na ondilo momesho aJehova?
• Ongahelipi ovamwameme vahapu mefimbo letu ve lininga ve na ondilo kuKalunga?
• Omeenghedi dilipi Jehova ha kwafele ovadalakadi nosho yo ovamwameme vamwe ovo ve he na ovashamane?
• Ongahelipi omukainhu ta dulu okuulika efimaneko tali di komutima okufimaneka elongekido loukwamutwe?
[Efano pepandja 29]
Mbela oho pandula ovamwameme ovo inava hombolwa ovo tava dulika komhango yaKalunga noudiinini?
[Efano pepandja 30]
Oinima ilipi kondadalunde tai dulu okutumbulwa meilikano fimbo ounona inava ya kofikola?
[Oshimhungu pepandja 31]
Oihopaenenwa yokudilongwa
Owa hala mbela okukonakona oihopaenenwa imwe natango i na sha novakainhu ovadiinini ovo va tumbulwa mOmbibeli? Ngeenge osho, lesha omishangwa odo di li omu. Eshi to dilonga koohandimwe ve lili noku lili ovo va tumbulwa, kendabala okuuda ko omafinamhango oo to dulu okutula moilonga unene monghalamwenyo yoye.—Ovaroma 15:4.
◆ Sara: Genesis 12:1, 5; 13:18a; 21:9-12; 1 Petrus 3:5, 6.
◆ Ovakainhu Ovaisrael ovo va li ovayandji nehalo liwa: Exodus 35:5, 22, 25, 26; 36:3-7; Lukas 21:1-4.
◆ Debora: Ovatokolipangeli 4:1–5:31.
◆ Rut: Rut 1:4, 5, 16, 17; 2:2, 3, 11-13; 4:15.
◆ Omukainhu wokuSunem: 2 Eehamba 4:8-37.
◆ Omukainhu Omukanaan: Mateus 15:22-28.
◆ Marta naMaria: Markus 14:3-9; Lukas 10:38-42; Johannes 11:17-29; 12:1-8.
◆ Tabita: Oilonga 9:36-41.
◆ Ovanakadona vane vaFilippus: Oilonga 21:9.
◆ Foibe: Ovaroma 16:1, 2.