Eteelelo li na sha noku ka kala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu la hololwa vali
‘Ove Daniel mwenenena eendjovo edi, fiyo okefimbo lexulilo. Vahapu tave ke di konakona, neendunge tadi ka hapupala.’ — DAN. 12:4.
1, 2. Omapulo elipi taa ka kundafanwa moshitukulwa eshi?
OVANHU omamiliyona kunena ove udite ko filufilu kutya eteelelo loku ka kala nomwenyo fiyo alushe meduparadisa ole likolelela kOmishangwa. (Eh. 7:9, 17) Pehovelo londjokonona yovanhu, Kalunga okwa li a ulika kutya eshi a shita omunhu, ine mu shita ashike a kale ko oule womido dinini ndele ta fi, ndele okwa li e mu shita a kale nomwenyo fiyo alushe. — Gen. 1:26-28.
2 Ovaisrael ova li ve na eteelelo kutya ovanhu otava ka alulilwa mewaneneno olo la kanifwa kuAdam. Omishangwa dopaKriste dOshigreka oda yelifa kutya Kalunga ota ka ninga po shike opo ovanhu va dule oku ka kala nomwenyo fiyo alushe mOparadisa kombada yedu. Ndele mbela omolwashike eteelelo lovanhu la li li na okuhololwa vali? Mbela ongahelipi la li la hololwa nokushiivifilwa ovanhu omamiliyona?
Ouyelele u na sha neteelelo wa holekwa
3. Omolwashike itashi kumwifa eshi eteelelo lovanhu loku ka kala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu la li la holekwa?
3 Jesus okwa li a xunganeka kutya ovaprofeti ovanaipupulu otava ka pengifa omahongo aye nonokutya ovanhu vahapu otava ka pukifwa. (Mat. 24:11) Omuyapostoli Petrus okwa li a londwela Ovakriste a ti: “Mokati keni yo tamu ka holoka ovalongi ovanaipupulu.” (2 Pet. 2:1) Omuyapostoli Paulus okwa ti kutya ‘otape ke uya efimbo olo ovanhu tava ka kenyanana elongo la yuka, ndelenee opauhalu wavo otave ke likongela ovalongi ngaashi omatwi avo taa nyuwa.’ (2 Tim. 4:3, 4) Satana oha pukifa ovanhu noha longifa Ovakriste ovo va ninga ovashunimonima opo va holeke oshili tai kumu omutima i na sha nelalakano laKalunga li na sha novanhu nosho yo edu. — Lesha 2 Ovakorinto 4:3, 4.
4. Eteelelo lilipi ovawiliki vomalongelokalunga Oukwakriste inava twa kumwe nalo?
4 Omishangwa oda yelifa kutya Ouhamba waKalunga oo epangelo lomeulu olo tali ka hanauna po nokuxulifa po omapangelo aeshe opanhu. (Dan. 2:44) Pefimbo lepangelo laKristus lomido eyovi, Satana ota ka idililwa mombwili, ovafi otava ka nyumunwa novanhu kombada yedu otava ka twalwa mewaneneno. (Eh. 20:1-3, 6, 12; 21:1-4) Ndele ovawiliki vomalongelokalunga Oukwakriste ohava hongo ovanhu omahongo e li omhinge naasho. Pashihopaenenwa, omufita umwe wongeleka wedina Origen wokuAleksandria womefelemido etitatu okwa li a tokola ovanhu ovo va itavela kutya Eyovimudo otali ka etela ovanhu omanangeko noupuna kombada yedu. O-The Catholic Encyclopedia oya popya kutya omuteologi Augustine wokuHippo oo a li ko mo (354-430 O.P.) “naye okwa yambidida ediladilo olo kutya itaku ka kala eyovimudo.”a
5, 6. Omolwashike Origen naAugustine va li ve li omhinge nehongo leyovimudo?
5 Omolwashike Origen naAugustine va li ve li omhinge neyovimudo? Origen okwa li omuhongwa waClement wokuAleksandria, oo a li a tambula ko ehongo li na sha nomwenyo ihau fi olo la dja keenghulunghedi dOvagreka. Molwaashi Origen okwa li a nwefwa mo neenghono kehongo laPlato li na sha nomwenyo, omuteologi Werner Jaeger okwa ti kutya Origen okwa li “a weda mehongo lOukriste ehongo laPlato alishe li na sha nomwenyo.” Kakele kaasho, Origen okwa honga kutya omanangeko noupuna oo taa ka etwa kEyovimudo itaa ka kala kombada yedu, ndele omonhele omo hamu kala oishitwa yopamhepo.
6 Fimbo Augustine a li ina ninga weitavelo lOukwakriste eshi a li e na omido 33, okwa li a itavela ehongo olo la li la totwa po kuPlato mefelemudo etitatu. Konima eshi Augustine a ya melongelokalunga limwe, okwa kala natango a kanyatela kehongo laPlato. O-The New Encyclopædia Britannica oya ti: “Augustine okwa li a dana onghandangala mokulumbakanifa filufilu ehongo laPlato le likolelela keenghulunghedi dOshigreka nehongo lEtestamenti Lipe.” Pa-The Catholic Encyclopedia, Augustine okwa yelifa kutya Epangelo lOmido Eyovi olo la popiwa mEhololo etukulwa 20 oli li ashike “efaneko.” Oensiklopedia oyo oya ti yo: ‘Eyelifo olo ola li la tambulwa ko kovateologi vokoilongo yokOuninginino, nokapa li vali oo ta yambidida eitavelo lopehovelo li na sha neyovimudo.’
7. Ehongo loipupulu lilipi la li la ningifa ovanhu vaha kale tava yandje elitulemo keteelelo loku ka kala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu, nosha enda ngahelipi?
7 Ehongo li na sha nomwenyo ihau fi olo la li apeshe muBabilon shonale nola tandavela mounyuni aushe, ola li la ningifa ovanhu vaha kale tava yandje elitulemo keteelelo loku ka kala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu. Eshi Oukwakriste wa tambula ko ehongo olo, ovateologi ova li va pengifa Omishangwa odo tadi popi shi na sha neteelelo lomeulu di kale tadi yandje ediladilo kutya ovanhu aveshe ovo hava longo ouwa otava i meulu. Pahongo olo, omunhu okwa nuninwa ashike okukala nomwenyo kombada yedu oule wefimbo lixupi opo a yelekwe a talwe ngeenge okwa wana ngoo oku ka kala nomwenyo meulu. Ovajuda vonale ovo va li ve na eteelelo loku ka kala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu navo ova li va hongwa ehongo la tya ngaho. Eshi Ovajuda va enda tava tambula ko ehongo lOvagreka li na sha nomwenyo ihau fi, eteelelo olo va kala ve na okudja nale loku ka kala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu kala li vali la twa. Ehongo la tya ngaho ola yooloka ko filufilu kwaasho Ombibeli tai hongo shi na sha novanhu. Omunhu oshishitwa shopambelela, ndele kashi fi shopamhepo. Jehova okwa li a lombwela omunhu wotete a ti: “Oove edu.” (Gen. 3:19) Edu olo onhele yokukalwa kovanhu fiyo alushe, ndele itava ka kala meulu. — Lesha Epsalme 104:5; 115:16.
Ouyelele woshili tau minikile momilaulu
8. Ovahongwanhu vamwe vomo 1600 nasha ova li va popya shike shi na sha neteelelo lovanhu?
8 Nonande omalongelokalunga mahapu oo hae liti kutya oopaKriste ihaa hongo ovanhu kombinga yeteelelo loku ka kala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu, Satana iha pondola okuholeka oshili. Momukokomoko womido, ovanhu vanini ovo va konakona Ombibeli noukeka ova mona ouyelele wa yela u na sha noshili eshi va li va uda ko oinima imwe i na sha nanghee Kalunga ta ka alulila ovanhu mewaneneno. (Eps. 97:11; Mat. 7:13, 14; 13:37-39) Mo 1600 nasha, Omishangwa Diyapuki, Ombibeli, oda li da tolokwa nokunyanyangidwa noda li da andjakanekwa neenghono. Mo 1651, omuhongwanhu umwe okwa li a shanga kutya molwaashi ovanhu “ova kanifa Oparadisa nOmwenyo Waalushe kombada yEdu” okupitila muAdam, osha yela kutya “ovanhu aveshe otava ka kala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu” okupitila muKristus, “nongeenge hasho, eyelekanifo olo itali wapalele.” (Lesha 1 Ovakorinto 15:21, 22.) Omutoti woitevo umwe omupopi wOshiingilisha a shiivika nawa wedina John Milton, oo a li ko mo (1608-1674), okwa li a shanga embo ledina Oparadisa ya Kana (Paradise Lost) nosho yo likwao vali ledina Oparadisa ya Etululwa (Paradise Regained). Milton okwa li a shanga shi na sha nondjabi oyo tai ka pewa ovanhu ovadiinini meduparadisa. Nonande Milton okwa li a longifa unene onghalamwenyo yaye mokukonakona Ombibeli, okwa li a didilika kutya kape na omunhu ta dulu okuuda ko filufilu oshili yOmishangwa fimbo Kristus ine uya.
9, 10. (a) Isaac Newton okwa shanga shike kombinga yeteelelo lovanhu? (b) Omolwashike Newton a li e wete kutya Kristus ote ke uya monakwiiwa?
9 Sir Isaac Newton, omushiivinawa womwaalu a shiivika nawa oo a li ko mo (1642-1727), naye okwa li e na ohokwe inene mOmbibeli. Okwa li a uda ko kutya ovayapuki otava ka nyumuninwa omwenyo womeulu notava ka pangela pamwe naKristus vehe wetike. (Eh. 5:9, 10) Newton okwa shanga yo kombinga yovapangelwa vOuhamba a ti: “Kombada yedu natango otaku ka kala ovanhu konima yefiku letokolo, novanhu ovo itava ka kala ko ashike oule womido 1000, ndele otava ka kala ko fiyo alushe.”
10 Newton okwa li a didilika kutya okukala po kwaKristus okwa li taku ka hovela omafelemido e li komesho. Omunandjokonona umwe wedina Stephen Snobelen okwa ti: “Etomheno limwe kutya omolwashike Newton a li a mona kutya Ouhamba waKalunga otau ke uya monakwiiwa i li kokule ololo kutya ka li a hafela nandenande ehongo lOukwatatu lovashunimonima olo la li tali dana onghandangala pefimbo laye.” Onghundana iwa oya li ya holekwa natango. Natango, Newton ka li a mona ongudu yOvakriste ovo tava udifa onghundana iwa. Okwa shanga a ti: “Omaxunganeko aDaniel naJohannes [oo lwanima a ka shangwa yo membo lEhololo] itaa udiwa ko fimbo efimbo lexulilo inali fika.” Newton okwa hokolola a ti: “Daniel okwa ti, ‘vahapu otave ke uya neshiivo otali ka hapupala.’ Nomolwaasho Evangeli oli na okuudifilwa oiwana aishe fimbo oudjuu munene nexulilo lounyuni inali uya. Ongudu inene ya humbata oivale oyo ya dja moiwana aishe, oyo tai ka xupa poudjuu munene, otai ka kala ashike tai nyengana okuvala ngeenge ovanhu ova udifilwa Evangeli fimbo exulilo inali uya.” — Dan. 12:4; Mat. 24:14; Eh. 7:9, 10.
11. Omolwashike eteelelo lovanhu la kala la holekwa ovanhu vahapu pefimbo laMilton naNewton?
11 Pefimbo laMilton naNewton, osha li sha nyika oshiponga okupopya oinima oyo i li omhinge nehongo lopaveta longeleka. Onghee hano, ouyelele muhapu oo ovahongwanhu vOmbibeli va li va shanga eshi va konakona Ombibeli owa ka nyanyangidwa ashike konima eshi va fya. Eshi ovanhu va li tava kendabala okuyukifa omahongo ongeleka mefelemudo eti-16, ova li va dopa okuyukifa ehongo li na sha nomwenyo ihau fi nosho yo ehongo laAugustine olo kutya Eyovimudo ola pita nale ndele kali fi oshinima shomonakwiiwa, olo la li tali dana onghandangala neenghono meengeleka dOvaprotestante. Ndele mbela eshiivo ola enda ngoo tali hapupala pefimbo lexulilo?
‘Eshiivo lashili otali ka hapupala’
12. Eshiivo lashili ola li tali ka hapupala okudja naini?
12 Daniel okwa xunganeka kombinga yoshinima shihokwifa osho sha li tashi ka ningwa ‘pefimbo lexulilo.’ (Lesha Daniel 12:3, 4, 9, 10, yelekanifa no-NW.) Jesus okwa ti: “Ovayuki otava ka vilima ngaashi etango.” (Mat. 13:43) Mbela eshiivo lashili ola hapupala shi fike peni pefimbo lexulilo? Diladila shi na sha noiningwanima imwe yomondjokonona oyo ya ningwa momido omilongo odo da tetekela omudo 1914, omo mwa hovela efimbo lexulilo.
13. Charles Taze Russell okwa li a shanga eendjovo dilipi konima eshi a konakona shi na sha nokwaalulilwa kwovanhu mewaneneno?
13 Lwopexulilo lo 1800, ovanamitimadiwa vahapu ova li va ninga omapekaapeko opo va ude ko ‘oshihopaenenwa sheendjovo diwa.’ (2 Tim. 1:13, NW) Umwe womuvo okwa li Charles Taze Russell. Mo 1870, Russell pamwe navakwao vamwe ovo va li va fya enota loshili ova li va tota po eetundi dokukonakona Ombibeli. Mo 1872, ova li va konakona shi na sha nokwaalulilwa kwovanhu mewaneneno. Konima yefimbo, Russell okwa ka shanga a ti: “Fiyo opefimbo olo, otwa li twa nyengwa okumona nawa eyooloko linene olo li li pokati kondjabi oyo tai ka pewa ongeleka oyo tai yelekwa paife nondjabi oyo tai ka pewa ovanhu aveshe ovadiinini.” Ovadiinini otava ka pewa ondjabi eshi tava ka “alulilwa mewaneneno lopanhu kombada yedu olo la li tali hafelwa muEden kuxekulululwa nokomutwe wavo, Adam.” Russell okwa dimina kutya okwa li a kwafelwa kuvamwe eshi a li ta konakona Ombibeli. Oolyelye mbela va li ve mu kwafela?
14. (a) Henry Dunn okwa li a uda ko ngahelipi Oilonga 3:21? (b) Dunn okwa ti kutya oolyelye tava ka kala kombada yedu fiyo alushe?
14 Henry Dunn naye oumwe womwaavo va li tava ningi omapekaapeko. Okwa li a shanga kombinga yanghee ‘oinima aishe tai ka shunwa ponhele yayo, ngaashi Kalunga e shi popifa nale omakanya ovaprofeti vaye ovayapuki.’ (Oil. 3:21) Dunn okwa li e shii kutya okushunwa kwoinima peenhele okwa kwatela mo okwaalulilwa kwovanhu mewaneneno kombada yedu koshi yEpangelo lOmido Eyovi laKristus. Dunn okwa li yo a konakona epulo olo la kala tali lipulwa kovanhu vahapu kutya, oolyelye tava ka kala kombada yedu fiyo alushe? Okwa li a yelifa kutya ovanhu omamiliyona otava ka nyumuka, tava ka hongwa oshili notava ka pewa omhito opo va kale ve na eitavelo tali longo muKristus.
15. George Storrs okwa li a didilika shike shi na sha nenyumuko?
15 Mo 1870, George Storrs okwa li yo a fika pexulifodiladilo kutya ovanhu ovo vehe fi ovayuki otava ka nyumunwa opo va ka mone omhito yoku ka kala nomwenyo fiyo alushe. Naye okwa li a didilika kutya Omishangwa oda popya kutya ngeenge ovo tava ka nyumunwa ova efa omhito oyo va pewa, ‘otava ka fya nonande ova wanifa omido efele.’ (Jes. 65:20) Storrs oo a li koBrooklyn, shaNew York, okwa li omuunganeki wokushangwa kwoshifo shedina Bible Examiner.
16. Oshike sha yoolola ko ovakonakoni vOmbibeli kOukwakriste?
16 Eshi Russell a konakona Ombibeli, okwa li a didilika kutya efimbo ola fika opo onghundana iwa i udifilwe ovanhu aveshe. Onghee hano, mo 1879, okwa li a hovela okunyanyangida oshifo shedina Zion’s Watch Tower and Herald of Christ’s Presence, osho paife hashi ifanwa Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova. Nale, ovanhu ashike vanininini va li ve udite ko oshili kombinga yeteelelo lovanhu, ndele paife ovanhu vahapu ovo hava konakona Ombibeli moilongo ihapu ohava mono Oshungonangelo nohave i konakona. Ehongo olo kutya omuvalu ashike wovanhu munini tau i meulu, ndele ovanhu omamiliyona otava ka kala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu, ola yoolola ko filufilu Ovakonakoni vOmbibeli kOukwakriste.
17. Eshiivo lashili ola hapupala ngahelipi?
17 ‘Efimbo lexulilo’ olo la li la xunganekwa ola hovela mo 1914. Mbela eshiivo lashili kombinga yeteelelo lovanhu ola hapupala? (Dan. 12:4) Mo 1913, oipopiwa yaRussell oya li ya nyanyangidwa moifokundaneki 2000 noya li ya leshwa kovanhu 15 000 000. Pexulilo lo 1914, ovanhu 9 000 000 vomomanenedu atatu ova li va tala oshinyandwa shopaMbibeli hashi ifanwa “Photo-Drama of Creation,” osho sha li shi na omafano tae linyenge oo taa yelifa kombinga yEpangelo lOmido Eyovi laKristus. Okudja mo 1918 fiyo omo 1925, ovapiya vaJehova mounyuni aushe ova li va pewa oshipopiwa momalaka e dule 30, tashi yelifa eteelelo lovanhu loku ka kala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu, shi na oshipalanyole, “Ovanhu omamiliyona ovo ve li ko paife itava ka fya vali.” Mo 1934, Eendombwedi daJehova oda li da mona kutya ovanhu ovo ve na eteelelo loku ka kala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu ove na okuninginifwa. Eudeko olo ola li la pepaleka ouladi wavo wokuudifa onghundana iwa yOuhamba. Kunena, eteelelo loku ka kala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu ole linyengifa ovanhu omamiliyona va pandule Jehova nomutima aushe.
‘Emanguluko loshinge’ oli li popepi!
18, 19. Ngaashi sha xunganekwa muJesaja 65:21-25, ovanhu otava ka hafela onghalamwenyo ya tya ngahelipi?
18 Omuprofeti Jesaja okwa li a nwefwa mo a shange kombinga yonghalamwenyo oyo oshiwana shaKalunga tashi ka hafela kombada yedu. (Lesha Jesaja 65:21-25.) Omiti dimwe odo da li ko pefimbo olo Jesaja a shanga eendjovo odo, omido 2 700 lwaapo da pita, oko di li di na omwenyo fiyo okunena. Diladila ashike ngeno to kala nomwenyo oule wefimbo li fike opo, u na oukolele muwa nosho yo eenghono!
19 Ponhele ashike yokukala nomwenyo oule womido dinini nokufya, onghalamwenyo otai ka kala ihe na exulilo nohatu ka mona omhito yokutunga omaumbo, okutwika omiti nokulihonga shihapu. Diladila shi na sha noukaume oo to ka dula okupanga navamwe. Ekwatafano lopahole la tya ngaho otali ka kalelela. Ovanhu itava ka hafela tuu ‘emanguluko loshinge shovana vaKalunga’ kombada yedu! — Rom. 8:21.
[Eshangelo lopedu]
a Augustine okwa ti kutya Omido Eyovi dEpangelo lOuhamba waKalunga oda hovela nale eshi ongeleka ya totwa po, ndele hapo tadi ka hovela.
Oto dulu okuyelifa?
• Ongahelipi eteelelo lovanhu loku ka kala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu la li la holekwa?
• Ovaleshi vOmbibeli vamwe ova li va uda ko shike mo 1600 nasha?
• Ongahelipi eteelelo lashili lovanhu la enda tali yela mo nawa okuyuka mo 1914?
• Eshiivo li na sha neteelelo lovanhu loku ka kala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu ola hapupala ngahelipi?