Nghee to dulu okupanga oukaume muwa mounyuni ou uhe na ohole
‘Eshi ohandi shi mu lombwele kaleni mu holafane.’ — JOH. 15:17.
1. Omolwashike Ovakriste vomefelemudo lotete va li va pumbwa okutwikila okukala ve na oukaume wopofingo?
MOUFIKU waJesus waxuuninwa wokombada yedu, okwa li a ladipika ovahongwa vaye ovadiinini va twikile okukala ookaume. Onguloshi oyo tuu oyo, Jesus okwa li a hangwa nale a lombwela ovahongwa vaye kutya otava ka didilikwa mo kutya ovahongwa vaye ngeenge ove holafane. (Joh. 13:35) Ovayapostoli ova li va pumbwa okutwikila okukala ve na oukaume wopofingo opo va dule okulididimikila omayeleko oo a li tae ke va hanga nova dule okuwanifa po oshilonga osho Jesus a li poku va pa. Ovakriste vomefelemudo lotete ova li va shiivika kutya ove li ovadiinini filufilu kuKalunga nova li ve holafane neenghono.
2. (a) Otwa tokola toko okuninga shike, nomolwashike? (b) Omapulo elipi hatu ka kundafana?
2 Kashi hafifa tuu kunena okukala oshitukulwa shehangano lomounyuni aushe, olo oilyo yalo hai landula oshihopaenenwa osho sha tulwa po kOvakriste vomefelemudo lotete! Otwa tokola toko okudulika koshipango shaJesus shokukala tu holafane nohole yashili. Ndele momafiku axuuninwa aa tu li muo, ovanhu vahapu kave fi ovadiinini kookaume kavo noihava ulikilafana ohole yopaushitwe. (2 Tim. 3:1-3) Ohava pange oukaume uhe fi washili, va hala ashike okukala ookambwa mu lila omalenga. Onghee hano, opo tu didilikwe mo kutya fye Ovakriste vashili, katu na okuhopaenena oikala younyuni ya tya ngaho. Natu ka konakoneni omapulo aa taa landula apa: Oukaume washili ohau kala wa kanghamena kushike? Ongahelipi hatu dulu okupanga oukaume muwa navamwe? Onaini oukaume tashi dulika hau kala wa pumbwa okuxulifwa po? Nongahelipi hatu dulu okukaleka po oukaume muwa?
Oukaume muwa ohau kala wa kanghamena kushike?
3, 4. Oukaume wa kola elela ohau kala wa kanghamena kushike, nomolwashike?
3 Oukaume wa kola elela ohau kala wa kanghamena kohole yokuhola Jehova. Ohamba Salomo oya ti: “Omunhu ngenge ta nukile umwe, aveshe vavali tava dulu okulipopila. Ongodi ya pandwa neengodi nhatu itai tokoka diva.” (Omuud. 4:12) Oukaume otau kalelele ashike ngeenge Jehova oku li mo onga ongodi onhinhatu.
4 Oshoshili kutya ovanhu ovo vehe hole Jehova otava dulu yo okupanga oukaume muwa. Ndele ngeenge ovanhu ova panga oukaume molwaashi aveshe ve hole Kalunga, oukaume wavo ohau kala wa kola neenghono. Ngeenge pokati kookaume kashili pa holoka okuhaudafana, keshe umwe oha ungaunga namukwao monghedi oyo tai hafifa Jehova. Ngeenge ovatondi vaKalunga tava kendabala okutukaula Ovakriste vashili, ohava mono kutya oukaume oo u li pokati kOvakriste owa kola neenghono. Mondjokonona aishe, ovapiya vaJehova ova ulika kutya ohava kala va hala okuyamba po eemwenyo davo ponhele yokukengelelafana. — Lesha 1 Johannes 3:16.
5. Omolwashike Rut naNaomi va li ve na oukaume tau kalelele?
5 Nopehe na omalimbililo, ohatu dulu okupanga oukaume muwa elela novanhu ovo ve hole Jehova. Natu tale koshihopaenenwa shaRut naNaomi. Oukaume oo wa li wa pangwa kovakainhu ovo oumwe womoukaume muwa elela oo wa popiwa mOmbibeli. Omolwashike oukaume wovakainhu ovo wa li wa kola notau kalelele? Rut okwa ti: ‘Kalunga koye Oye Kalunga kange. Omwene na yukife nge ngaashi a hala. Efyo olo alike nali tu tukaule kumwe!’ (Rut 1:16, 17) Osha yela kutya Rut naNaomi ova li ve hole Kalunga nohole yomoule, nakeshe umwe okwa li ha ungaunga namukwao she likolelela kohole oyo. Oshidjemo, Rut naNaomi ova li va nangekwa noupuna kuJehova.
Nghee to dulu okupanga oukaume muwa navamwe
6-8. (a) Oshike hashi etifa oukaume tau kalelele? (b) Eenghatu dilipi to dulu okukatuka opo u pange oukaume navamwe?
6 Oshihopaenenwa shaRut naNaomi otashi ulike kutya oukaume muwa ihau uya po ashike ombadilila. Ovanhu ovo tava pange oukaume muwa, aveshe ove na okukala ve hole Jehova. Kakele kaasho, oukaume tau kalelele ohau etifwa po kokulonga noudiinini nosho yo kokuninga omaliyambo. Nokuli novamwainafana vopambelela ovo hava longele Jehova pamwe nomaukwaneumbo avo ova pumbwa okuninga eenghendabala opo va pange oukaume wopofingo. Ndele mbela ongahelipi to dulu okupanga oukaume muwa navamwe?
7 Kala ho katuka eenghatu. Omuyapostoli Paulus okwa li a ladipika ookaume kaye vomeongalo lokuRoma a ti: “Kaleni hamu yakula ovaenda.” (Rom. 12:13, NW) Okuyakula ovaenda okwa kwatela mo okukatuka eenghatu tadi twikile, kanini nakanini. Osho osha fa omunhu ta ende mondjila yonhumba, ta katuka eenghatu da landulafana kooimwe nooimwe. Onghee hano, kape na oo ta dulu okuyakula ovaenda ponhele yoye. (Lesha Omayeletumbulo 3:27.) Onghedi imwe omo to dulu okuyakula ovaenda omokushiva ovanhu ve lili noku lili meongalo leni ve uye mu lye pamwe navo oikulya i li paunafangwa. Mbela ito dulu okukala ho yakula ovaenda pandjikilile mokukala ho shivi oilyo yeongalo leni?
8 Onghedi vali imwe omo to dulu okukatuka eenghatu u pange oukaume navamwe omokukala ho shivi ovanhu ve lili noku lili mu ka longe pamwe navo moilonga yokuudifa. Ngeenge omwa i peumbo lonhumba lomunhu oo muhe shii nande onale, nokupwilikina kunghee omulongi pamwe naave ta lombwele omuneumbo tashi di komutima kombinga yohole yaye yokuhola Jehova, nopehe na omalimbililo, oto ka kala wa nanenwa komumwaxo ile komumwanyoko a tya ngaho.
9, 10. Paulus okwa tula po oshihopaenenwa shilipi, nongahelipi hatu dulu oku mu hopaenena?
9 Mbwalangadjeka ohole yoye. (Lesha 2 Ovakorinto 6:12, 13.) Mbela opa li ngoo efimbo limwe wa li u udite kutya kape na omunhu meongalo leni oo to dulu okupanga oukaume naye? Ngeenge osho ngaho, mbela osheshi ino hala okumbwalangadjeka etaleko loye li na sha naavo to dulu okupanga oukaume navo? Omuyapostoli Paulus okwa tula po oshihopaenenwa shiwa shi na sha nokumbwalangadjeka ohole. Pomhito imwe, Paulus ka li a diladila kutya fiku limwe ona ka pange oukaume wopofingo novanhu ovo vehe fi Ovajuda. Ashike Paulus okwa ka ninga “omuyapostoli koiwana.” — Rom. 11:13, NW.
10 Kakele kaasho, Paulus ka li ashike ha pange oukaume novanhu vepupi laye. Pashihopaenenwa, Paulus okwa li a panga oukaume wopofingo naTimoteus nonande kava li ve fike pamwe meedula nova li va dja momaputuko a yoolokafana. Kunena, ovanyasha vahapu ova lenga neenghono oukaume oo va panga novanamido momaongalo avo. Vanessa oo e na omido 20 nasha, okwa ti: “Ondi na kaume kange kopofingo e na omido 50 nasha. Ohandi dulu oku mu lombwela oshinima keshe osho handi dulu okulombwela ookaume kange ovo vepupi lange. Omumwameme oo oha file nge oshisho neenghono.” Mbela osha ende ngahelipi opo va pange oukaume wa tya ngaho? Vanessa okwa ti: “Opo ndi pange oukaume oo onda ninga eenghendabala, ndele kanda li nda teelela u holoke po ashike ngahenya.” Mbela owa hala okupanga oukaume novanhu ovo vehe fi vepupi loye? Nopehe na omalimbililo, Jehova ota ka nangeka noupuna eenghendabala doye.
11. Oshike hatu lihongo moshihopaenenwa shaJonatan naDavid?
11 Kala omudiinini. Salomo okwa ti: “[Kaume] oku hole alushe, nomumwaina omulumenhu ta dalwa, a kwafe moluhepo.” (Omayel. 17:17) Eshi Salomo a popya eendjovo odo, otashi dulika a li ta diladila kombinga youkaume oo wa li pokati kaxe David naJonatan. (1 Sam. 18:1) Ohamba Saul oya li ya hala omonamati Jonatan oye a fyuulule oshipangelapundi shouhamba waIsrael. Ashike Jonatan okwa li a dimina kutya David oye a hoololwa kuJehova a ninge ohamba. Mepingafano naSaul, Jonatan ka li a twila David ondubo. Jonatan ka li a hala okupewa efimano olo la li li na okupewa David, noka li a itavela omalundilo oo Saul a li ta tandavelifa shi na sha naDavid. (1 Sam. 20:24-34) Mbela nafye otu na oikala ya fa yaJonatan? Ngeenge ookaume ketu va pewa oinakuwanifwa meongalo, mbela ohatu kala ngoo twa hafa pamwe navo? Ngeenge ve li meenghalo didjuu, mbela ohatu va hekeleke ngoo noku va yambidida? Ngeenge pe na umwe ta ambe kaume ketu, mbela ohatu itavele diva olwaambo la tya ngaho ile ohatu popile kaume ketu nouladi ngaashi Jonatan?
Onaini oukaume hau kala wa pumbwa okuxulifwa po?
12-14. Ovakonakonimbibeli vamwe ohava shakeneke eshongo lilipi, nongahelipi hatu dulu oku va kwafela?
12 Ngeenge omukonakonimbibeli ta ningi omalunduluko monghedi yaye yokukalamwenyo, otashi dulika a shakeneke eshongo li na sha nookaume. Otashi dulika ha hafele eendafano nookaume kaye, ashike ihava kala metwokumwe nomifikamhango dOmbibeli. Otashi dulika a li nale ha endafana nookaume kaye ovo pandjikilile. Ndele paife okwa mona kutya oinima oyo hava ningi otai dulu oku mu nwefa mo nai, nokwa mona kutya okwa pumbwa okuninipika eendafano laye navo. (1 Kor. 15:33) Ndele nande ongaho, otashi dulika a kale e udite kutya ke fi omudiinini kookaume kaye ngeenge okwa kala iha endafana vali navo.
13 Ngeenge ou li omukonakonimbibeli nowa taalela eshongo la tya ngaho, dimbuluka kutya kaume kashili oku na okukala a hafa ngeenge kaume kaye ta kendabala okuxwepopaleka onghalamwenyo yaye. Kaume koye otashi dulika nokuli naye a kale a hala okulihonga kombinga yaJehova. Mepingafano naasho, ovo vehe fi ookaume kashili otave ke ku ‘sheka’ molwaashi iho tondokele vali ‘mumwe navo monhata youmbwada.’ (1 Pet. 4:3, 4) Paulelalela, haave uhe fi omudiinini kookaume koye ovo, ndele ovo vehe fi ovadiinini kwoove.
14 Ngeenge omukonakonimbibeli okwa haulukwa kookaume kaye vonale ovo vehe hole Kalunga, oilyo yeongalo otai dulu okupanga oukaume naye. (Gal. 6:10) Mbela ou shii pauhandimwe ovakonakonimbibeli ovo have uya kokwoongala? Mbela oho endafana ngoo navo omafimbo amwe monghedi tai tungu?
15, 16. (a) Otu na okulinyenga ngahelipi ngeenge kaume ketu umwe okwa efa po okulongela Jehova? (b) Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otu hole Kalunga?
15 Ndele mbela ongahelipi ngeenge kaume ketu wonhumba meongalo okwa tokola okweefa po Jehova, tashi dulika a pumbwa okukondwa mo meongalo? Onghalo ya tya ngaho otai dulu okukala inyikifa oluhodi neenghono. Omumwameme umwe okwa hokolola shi na sha nanghee a li e udite eshi kaume kaye umwe a li a efa po okulongela Jehova a ti: “Onda li nda nyemata neenghono. Onda li ndi shii kaume kange okwa pama moshili, ndele mboli hasho. Otashi dulika okwa li ashike ta longele Jehova opo a hafife oukwaneumbo wavo. Opo nee, onda li nda hovela okukonakona vali omalinyengotomheno ange. Mbela ohandi longele ngoo Jehova omolwomatomheno a yuka?” Mbela omumwameme oo okwa li a ungaunga ngahelipi nonghalo oyo? Okwa ti: “Onda li nda undulila omutengi wange kuJehova. Onda tokola toko okuulikila Jehova kutya ondi mu hole filufilu, ndele hamolwaashi ashike a pa nge ookaume mehangano laye.”
16 Itatu dulu okukala ookaume kaKalunga ngeenge ohatu yambidida ovo va hoolola okukala ookaume kounyuni. Omuhongwa Jakob okwa ti: “Kamu shi shii hamba nokutya, oukaume wounyuni ou owo okutonda Kalunga? Hano ou a hala okukala kaume kounyuni, ota ningi omutondi waKalunga.” (Jak. 4:4) Ohatu dulu okuulika kutya otu hole Kalunga mokukala twe lineekela kutya ote ke tu kwafela tu lididimike ngeenge otwa kanifa ookaume ketu shimha ashike tu li ovadiinini kuYe. (Lesha Epsalme 18:26.) Omumwameme oo a tumbulwa metetekelo okwa ngonga pauxupi oshinima osho a ti: “Onde lihonga kutya itatu dulu okukondjifa omunhu a kale e hole Jehova ile a kale e tu hole. Osho oshi li etokolo lomunhu mwene.” Ndele mbela oshike tu na okuninga po opo tu kale tu na oukaume muwa naavo ve li meongalo?
Kaleka po oukaume muwa
17. Ookaume vawa ohava kundafana monghedi ya tya ngahelipi?
17 Okukala hamu ningi eenghundafana diwa ohaku kaleke po oukaume. Ngeenge owa lesha mOmbibeli omahokololo e na sha naRut naNaomi, David naJonatan, Paulus naTimoteus, oto ka mona kutya ookaume vawa ohava kundafana va manguluka ndele ohave shi ningi nefimaneko. Paulus okwa popya shi na sha nonghedi omo tu na okukala hatu kundafana navamwe, a ti: “Eendjovo deni nadi kale alushe donghenda, da fingala omongwa.” Paulus okwa li ta popi kondadalunde shi na sha nonghedi omo tu na okupopya naavo “ve li pondje,” sha hala okutya, ovo vehe fi Ovakriste vakwetu. (Kol. 4:5, 6) Ngeenge otwa pumbwa okupopya nefimaneko novanhu ovo vehe fi ovaitaveli vakwetu, mbela katu na okupopya nefimaneko nookaume ketu meongalo?
18, 19. Otu na okukala hatu tale ko ngahelipi omayele keshe oo hatu pewa kookaume ketu Ovakriste, novakulunhuongalo vokuEfeso ove tu tulila po oshihopaenenwa shilipi?
18 Ookaume vawa ohava fimaneke omaetepo ookaume kavo, nomolwaasho ova pumbwa okukala hava kundafana tava lombwelafana oshili notave shi ningi nonghenda. Ohamba Salomo oya ti: ‘Omaadi noitwiminifo tai hafifa omutima, nosho yo ohole yakaume tai kalelele, e na ehalo okupukulula.’ (Omayel. 27:9) Mbela osho ho tale ko ngaho omayele keshe oo to pewa kukaume koye? (Lesha Epsalme 141:5.) Ngeenge kaume koye okwe ku pukulula omolwonghatu yonhumba oyo to katuka, mbela oto ke linyenga ngahelipi? Mbela oho tale ko omayele oo e li euliko louwanghenda ile ohae ku handula?
19 Omuyapostoli Paulus okwa li e na oukaume wopofingo novakulunhuongalo vokeongalo lokuEfeso. Paulus otashi dulika a li e shii vamwe vomovalumenhu ovo eshi opo va ningi ovaitaveli. Ndele pomhito oyo Paulus a li a shakena navo oshikando shaxuuninwa, okwa li e va pa omayele sha yukilila. Mbela ovakulunhuongalo ovo ova li ve linyenga ngahelipi? Ookaume kaPaulus ovo kava li va handuka. Ponhele yaasho, ova li va pandula Paulus omolwokunakonasha kwaye, nova li nokuli va lila eshi va uda kutya itave ke mu mona vali. — Oil. 20:17, 29, 30, 36-38.
20. Kaume omunahole ota ka ninga po shike?
20 Ookaume vawa ihava tambula ko ashike omayele mawa, ndele navo ohava yandje omayele mawa. Otu na okushiiva kutya oinima ilipi tuhe na ‘okulidopa muyo.’ (1 Tes. 4:11, NW) Otu na yo okudimbuluka kutya keshe umwe womufye oku na “okulihokolola ye mwene kuKalunga.” (Rom. 14:12) Ndele kaume omunahole ota ka dimbulukifa kaume kaye shi na sha nomifikamhango daJehova ngeenge osha pumbiwa. (1 Kor. 7:39) Pashihopaenenwa, oto ka ninga po shike ngeenge owa didilika kutya kaume koye oo ina hombola ile ina hombolwa ote lixu neenghono momunhu woukashike kookanhu wa yooloka ko kuwaye oo ehe fi omwiitaveli? Mbela oto ka kala wa tila oku pa kaume koye omayele kombinga yoshinima sha tya ngaho molwaashi ino hala oku mu yahameka? Mbela oto ka ninga po shike ngeenge kaume koye ina tambula ko omayele oo we mu pa? Kaume kashili ota ka konga ekwafo kovafita ovanahole opo va kwafele kaume kaye oo a katuka onghatu ihe li pandunge. Ohashi pula ouladi opo omunhu a katuke onghatu ya tya ngaho. Ndele nande ongaho, oukaume oo wa kanghamena kohole yokuhola Jehova ihau nyonwa po nandenande kusha.
21. Atusheni ohatu ningi shike omafimbo amwe, nomolwashike sha fimanenena okukala tu na oukaume wa kola meongalo?
21 Lesha Ovakolossi 3:13, 14. Omafimbo amwe otashi dulika tu ‘ninge’ nai ookaume ketu, ile ookaume ketu ovo va ninge sha ile va popye sha osho tashi tu kenyananeke. Jakob okwa ti: “Atushe ohatu puka luhapu.” (Jak. 3:2) Ndele nande ongaho, oukaume ihau kalekwa po kwaasho kutya ohatu ningafana nai lungapi, ndele okwaasho kutya ohatu diminafana po filufilu ngeenge twa ningafana nai. Inashi fimanenena tuu okupameka oukaume mokukala hatu kundafana nookaume twa manguluka nokukala hatu diminafana po nehalo liwa! Ngeenge otwa ulikilafana ohole ya tya ngaho, ohole tai ka ninga “oshimangifo sha wana shoku [tu] manga kumwe.”
Oto nyamukula ngahelipi?
• Ongahelipi hatu dulu okupanga oukaume muwa navamwe?
• Onaini oukaume tashi dulika hau kala wa pumbwa okuxulifwa po?
• Otu na okuninga po shike opo tu kale tu na oukaume wa kola?
[Efano pepandja 25]
Oukaume tau kalelele oo wa li pokati kaRut naNaomi owa li wa kanghamena kushike?
[Efano pepandja 26]
Oho yakula ngoo ovaenda pandjikilile?