ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w10 4/1 ep. 12-14
  • Ou na ngoo mbela okukala omunashili efimbo keshe?

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Ou na ngoo mbela okukala omunashili efimbo keshe?
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2010
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Mbela osha yuka okuvaka ngeenge omunhu okwa hepa?
  • “Keshe umwe osho ha ningi”
  • “Ngeenge owa toola oshinima, elao loye”
  • Etomheno molwaashi ovanhu vamwe hava kendabala okukala ovanashili efimbo keshe
  • Kala ho popi oshili moinima aishe
    Nghee to dulu okulikaleka mohole yaKalunga
  • Kala omunashili moinima aishe
    Nghee to dulu okuhafela onghalamwenyo fiyo alushe! — Eenghundafana dopaMbiibeli
  • Kala omunashili moinima aishe
    ‘Likalekeni mohole yaKalunga’
  • Oukwatya wopakalunga oo u na ondilo u dule okawe
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo shokukonakonwa)—2016
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2010
w10 4/1 ep. 12-14

Ou na ngoo mbela okukala omunashili efimbo keshe?

KESHE UMWE oha popi oshili omafimbo amwe, navahapu otashi dulika hava popi oshili luhapu. Ndele mbela ovanhu vangapi ovo u shii hava kendabala okukala ovanashili efimbo keshe?

Kunena, ope na eembinga dokukalamwenyo di lili noku lili omo ovanhu ihava ningi oinima paushili. Ndele nande ongaho, ovanhu ove shii nawa etaleko laKalunga li na sha nounashili. Pashihopaenenwa, ovanhu vahapu ove shii oshipango shOmbibeli osho tashi ti: “Ino vaka.” (Exodus 20:15) Ndele nande ongaho, ovanhu vahapu ove udite kutya osha yuka okuvaka omafimbo amwe ile okulonga ouhenouyuki wonhumba, she likolelela keenghalo. Natu ka taleni komalipopilo atatu oo ovanhu hava yandje shi na sha nokuvaka.

Mbela osha yuka okuvaka ngeenge omunhu okwa hepa?

Omukwanepangelo umwe Omuroma okwa popile oshikando shimwe a ti: “Oluhepo olo hali etifa ekaulonyanga.” Ohepele otashi dulika i kale i udite kutya osha yuka okuvaka. Ovatalinomesho navo otashi dulika va popile oshinima sha tya ngaho. Mbela Jesus okwa li e na etaleko la tya ngahelipi moshinima osho? Jesus okwa li ha kala e uditile eehepele olukeno neenghono. Ombibeli oya ti: ‘Okwa li e di uditile onghenda.’ (Mat. 9:36) Ndele nande ongaho, ke na nande efiku limwe a li a popila okuvaka omolwonghalo yonhumba. Ngeenge osho ngaho, mbela eehepele odi na okuninga shike?

Kalunga oha udile ovanhu olukeno ovo tava kendabala okudulika kuye shili, nota ka nangeka noupuna eenghendabala davo va mone osho va pumbwa. (Epsalme 37:25) Ombibeli oya udaneka ya ti: “Omuyuki, Omwene ite mu efele ondjala, ndelenee olwisho lovahenakalunga Ye ote li kandula po.” (Omayeletumbulo 10:3) Mbela ohepele otai dulu ngoo okulineekela eendjovo odo? Victorine okwa tomwa a itavele kutya eendjovo odo odoshili.

Victorine oo e li omufiyekadi noku na ovana vatano ovo ve li pomido dokuya kofikola, onghalamwenyo yaye kaipu. Oha kala moshilongo osho opo tashi putuka omo epangelo hali yandje omakwafo opashimaliwa a ngabekwa. Luhapu Victorine ka li ha uhala meumbo, nokungaho okwa li e na eemhito dihapu dokuvaka. Ndele nande ongaho, Victorine ka li a kwatwa keamo lokuvaka. Ponhele yaasho, okwa li ha kendabala neenghono a mone oinima oyo a pumbwa shili mokulandifa oinima momapandavanda nopehe na oukengeleledi. Omolwashike a li ina efa po okukala omunashili?

Victorine okwa ti: “Shotete, onda itavela kutya Kalunga omunashili nonokutya ota ka ungaunga naame pauyuki ngeenge onde mu hopaenene. Oshitivali, ounona vange otava ka kala ashike ovanashili ngeenge ova mono kutya naame omunashili.”

Victorine okwa li a pondola ngahelipi? Okwa ti: “Otwa li tu na oikulya, oidjalomwa nosho yo onhele yokukala. Ndele nande ongaho, omafimbo amwe onda li handi ka konga ekwafo kookaume kange, pashihopaenenwa, opo ndi fute eefuto dopaunamiti odo hadi uya po inashi teelelwa. Onda li handi pewa alushe ekwafo olo nda pumbwa. Omolwashike mbela? Omolwaashi ookaume kange ove shii kutya osho nde va lombwela shi na sha nonghalo yange oshoshili nova mona kutya itandi kendabala ngeno okulikongela shihapu shi dulife pwaasho nda pumbwa.

“Ounona eshi va kula navo ova ninga ovanashili. Mefimbo opo la di ko, omushiinda shetu umwe okwa li a hanga oimaliwa ikukutu poshitaafula shetu ndele ta pula nge ngeenge inandi tila ounona ve i kufe po. Omukainhu oo ka li e shi itavela eshi nde mu lombwela kutya ounona vange kave na efiku va ninge ngaho. Okwa li a tokola okuyeleka ounona vange inandi shi shiiva. Omukainhu oo okwa li a fiya oifilinga ivali meumbo letu inatu shi shiiva, ponhele opo ounona tava dulu oku i mona noupu. Eshi omukainhu oo a ka aluka mefiku la landula ko, okwa li a kumwa eshi a mona kutya oimaliwa yaye kape na oo e i kuma. Oshiwa neenghono okukala nounona ovanashili shi dulife okukala noinima ihapu yopamaliko.”

“Keshe umwe osho ha ningi”

Ovanhu vahapu kunena ohava vake oinima koilonga yavo. Oshidjemo, vahapu ohava ti: “Keshe umwe osho ha ningi, omolwashike ame ndihe na oku shi ninga?” Mepingafano naasho, Ombibeli oya ti: “Ino shikula ouhapu weemhunga u longe owii.” (Exodus 23:2) Victoire okwa li a dulika kekumaido olo. Mbela okwa li ngoo a mona ouwa?

Eshi Victoire a li e na omido 19, okwa li a mona oilonga mofeema hai longo omaadi oo haa di moludi limwe leendunga. Diva Victoire okwa li a didilika kutya ovakainhu 40 ovo hava longo naye ohava vake omaxuku eendunga mofeema have a tula moimbaba. Exuliloshivike keshe, ova li hava landifa omaxuku oimaliwa yongushu i fike pondjabi yomafiku atatu fiyo ane. Victoire okwa hokolola a ti: “Keshe umwe osho ha ningi. Ova li va hala naame ndi ninge ngaashi vo, ashike ame onde shi anya, nonde va lombwela kutya okukala omunashili oku li oshitukulwa shonghalamwenyo yange. Ova li tava sheke nge tava ti kutya ohandi hepifa omhito iwa.

“Efiku limwe fimbo twa li hatu di mofeema, omukulunhu wofeema okwa li e uya kufye ombaadilila. Okwa li a hada moimbaba yetu atushe nokwa li a hanga omaxuku moimbaba yavakwetu aveshe kakele kaasho shange. Aveshe ovo va kwatwa nomaxuku ova li ve na okutewa mo diva moilonga ile va longe oivike ivali inava mona ondjabi. Pefimbo olo loivike ivali, ovakainhu ovo ova li va tomwa va itavele kutya ame inandi hepifa nande omhito.”

“Ngeenge owa toola oshinima, elao loye”

Mbela oho kala u udite ngahelipi ngeenge wa toola oshinima shongushu osho sha kanifwa komunhu wonhumba? Vahapu ohava hovele diva okukala ve udite kutya oshinima sha tya ngaho oshavo, nohava kondjifa eliudo keshe lokushunifa oshinima kumwene washo. Ohava longifa epopyo olo kutya, “ngeenge owa toola oshinima, elao loye.” Vamwe ohava kala nokuli ve udite kutya kape na oupyakadi washa. Ohava diladila yo kutya mwene washo okwe shi tala ko nale kutya osha kana. Vamwe ohava ti kutya kave na oshinakuwanifwa shoku ka konga mwene woshinima, osho tashi dulika tashi va pula va ninge eenghendabala dihapu.

Mbela Kalunga oha tale ko ngahelipi oshinima sha tya ngaho? Deuteronomion 33:1-3 ota ulike kutya omunhu oo a toola oshinima kashi na okuninga po shaye, ndele oku na oku shi diinina ‘fiyo [mwene washo] te shi kongo, opo nee te shi mu alulile.’ Ngeenge omunhu a li a toola oshinima ndele ina popya osho a toola, okwa li taku dulu okutiwa kutya okwa vaka. (Exodus 22:9) Osho mbela otashi longo ngoo nokunena? Christine okwa tomwa a itavele kutya osho otashi longo yo nokunena.

Christine omuwiliki wofikola yonhumba yopaumwene. Efiku limwe mEtitatu, Christine okwa li a pewa ondjabi yaye yokomwedi keemuma. Ngaashi vahapu hava ningi muAfrika lokOuninginino, okwa li a manga oimaliwa yaye okapandi ndele te i tula mondjato. Opo nee okwa mbilika omota yotekisa ndele ta i mu twala meendelelo kokwoongala. Eshi va fika, okwa li ta hade mokandjato kaye ta kongo oimaliwa ikukutu a fute omushingi womota. Molwaashi okwa li kwa laula, okapandi kaye koimaliwa oka li ka wila pedu noine shi didilika.

Konima yominute donhumba, omulumenhu umwe womido 19 wedina Blaise, okwa li e uya nepandavanda nokwa li omweenda moshitukulwa osho. Okwa li a ninga elongekido a shakene nakaume kaye umwe pokwoongala opo pa li pe ya Christine. Opo nee, okwa li a toola okapandi koimaliwa nokwe ka tula mondjato yaye. Konima yokwoongala, okwa li a lombwela kaume kaye kutya okwa toola oshinima shonhumba pondje nosho yo kutya keshe oo a kanifa oshinima shonhumba ota dulu oku mu dengela ongodi nokupopya kutya okwa kanifa shike.

Eshi Christine a fika meumbo onguloshi oyo, okwa li a kumwa eshi a didilika kutya okwa kanifa ondjabi yaye aishe yokomwedi. Oshivike shimwe konima yaasho, okwa li a lombwela kaume kaye Josephine kutya okwa kanifa sha, na Josephine okwa li e mu lombwela kutya ope na omweenda umwe a li kokwoongala nokwa toola ko oshinima shonhumba. Opo nee, Christine okwa dengela Blaise ongodi nokwa popya kutya okwa kanifa oimaliwa yaye. Christine okwa li a hafa neenghono eshi Blaise e mu alulila oimaliwa yaye. Ndele mbela ongahelipi shi na sha naBlaise? Okwa kala a tuvikila oimaliwa oyo oule woshivike, ndele okwa ti: “Ehafo olo nda li nda mona eshi nda shunifa oimaliwa oyo ola li linene neenghono li dule olo nda kala ndi na eshi nda li ndi i kwete.”

Etomheno molwaashi ovanhu vamwe hava kendabala okukala ovanashili efimbo keshe

Victorine, Victoire nosho yo Blaise ohava kala moitukulwa ya yoolokafana nokave shaafane. Ndele nande ongaho, aveshe ove li Eendombwedi daJehova. Eendombwedi ohadi dulika kwaasho Ombibeli ya ti shi na sha nokukala ovanashili. Oda teelela okuwanifwa kweudaneko laKalunga li na sha nounyuni mupe. Ombibeli oya ti: “Paudaneko laye fye hatu teelele eulu lipe nedu lipe omo tamu ka kala ouyuki.” Ovanhu aveshe ovo tava ka kala mounyuni mupe ovayuki novanashili. — 2 Petrus 3:13.

Fimbo Kalunga ina ninga po omalunduluko, Victorine ina teelela onghalo yaye yopamaxupilo i xwepopale. Ndele nande ongaho, okwa punapala pamhepo, oshinima osho itashi dulu okulandwa noimaliwa. Ounona vaye ovanashili nove na eenghedi diwa. Ohava kala va ‘hafa’ Osoondaxa keshe ngeenge tava lombwele vamwe kombinga youwa waKalunga nokuyelifa nghee ta ka wanifa po eemhumbwe ‘daaveshe ava have mu ifana moshili’ nokwaamena “ava ve mu hole.” — Epsalme 145:7, NW, 18, 20.

Konima yefimbo, Victoire osho a ka fiya po ofeema yokulonga omaadi oo haa di momaxuku eendunga. Okwa ka hovela ongeshefa yaye mwene, ha landifa o-garri (oludi limwe loikulya hai di mocassava) peenhele domalandifilo. Ounashili waye owe mu ningifa a kale e na ovalandi vahapu. Ndele okwa li a ninipika diva efimbo olo ha longo pomalandifilo nokulongifa efimbo lihapu mokulombwela vamwe kombinga yetimaumbwile loku ka kala nomwenyo mounyuni omo itamu ka kala ouhenouyuki. Lwanima okwa ka hombolwa, notava longo paife moilonga yefimbo li yadi pamwe nomushamane waye.

Christine okwa li a kanifila oimaliwa yaye pOlupale lOuhamba lEendombwedi daJehova. Blaise okwa li ashike e shii ovanhu vanini ovo va li pokwoongala oko, ndele nande ongaho, okwa li e shii kutya ovanhu ovo ovamwaxe novamwaina Ovakriste, ovo hava kendabala okukala ovanashili efimbo keshe.

Ou shii ovanhu vahapu shi fike peni ovo hava kendabala va mana mo okukala ovanashili efimbo keshe? Diladila ashike ngeno okukala novanhu va tya ngaho ve li 50, 100 ile 200. Eendombwedi daJehova ohadi hafele okukala novanhu va tya ngaho kOmalupale ado Ouhamba. Mbela omolwashike ito i kOlupale lOuhamba nokushiivafana novanhu va tya ngaho?

[Eendjovo dididilikwedi pepandja 12]

VICTORINE OKWA TI: “Oshiwa neenghono okukala nounona ovanashili shi dulife okukala noinima ihapu yopamaliko.”

[Oshimhungu pepandja 14]

Mbela Omayeletumbulo 6:30 otaa popile okuvaka?

Omayeletumbulo 6:30 otaa ti: “Omulunga ita dinwa mbela nande a vake e likutife, shaashi ye e li nondjala.” Mbela osho osha hala okutya eendjovo odo otadi popile oulunga? Hasho nandenande! Eevelishe detukulwa olo otadi ulike kutya Kalunga okwa ti kutya omunhu oo a vaka oku na okumona oilanduliko yenyono laye. Ovelishe oyo ya landula ko oya ti: “Ndele ye eshi a monika e nokufuta lu-7. Ye e nokuyandja po oinima aishe yeumbo laye.” (Omayeletumbulo 6:31) Nonande omulunga oo ta vake molwaashi a fya ondjala ita kala unene e na ondjo ngaashi oo ta vake omolwolwisho ile a hala okweetela vamwe oshiponga, natango oku na oshinakuwanifwa ‘shokufuta.’ Aveshe ovo va hala okukala va hokiwa kuKalunga ove na okuhenuka okuvaka kwoludi keshe.

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma