ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w10 3/1 ep. 24-28
  • “Ovayuki otava ka vilima ngaashi etango”

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • “Ovayuki otava ka vilima ngaashi etango”
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2010
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Efaneko loilya neu
  • “Efeni, aishe ivali i kale po i kule mumwe fiyo efiku leteyo”
  • Efimbo leteyo olo la kala la teelelwa oule wefimbo
  • Otava “ka vilima ngaashi etango”
  • Efaneko loilya neu
    Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa — Okafo kokulongifwa pokwoongala—2018
  • ‘Tala, ame ondi li pamwe nanye omafiku aeshe’
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2013
  • Omafaneko e na sha nOuhamba waKalunga
    Jesus oye ondjila, noshili nomwenyo
  • Jesus ta hongo ovanhu nomafaneko
    Omunhu munenenene oo a li ko nale
Tala ouyelele muhapu
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2010
w10 3/1 ep. 24-28

“Ovayuki otava ka vilima ngaashi etango”

“Ovayuki otava ka vilima ngaashi etango mouhamba waXe.” — MAT. 13:43.

1. Jesus okwa li a longifa omafaneko opo a yelife oinima i lili noku lili ilipi ya pamba Ouhamba?

JESUS KRISTUS okwa li ha longifa omafaneko ile omayele mahapu opo a yelife oinima i lili noku lili ya pamba Ouhamba. Okwa li a ‘tonga adishe keengudu dovanhu momafaneko, Oye ina tonga kuvo dihe fi domafaneko.’ (Mat. 13:34) Mefaneko laye li na sha nokukuna ombuto yoshili yOuhamba, Jesus okwa li a divilika onghandangala oyo oikala yomutima womunhu hai dana mokutambula ko etumwalaka nosho yo onghandangala oyo Jehova ta dana mokukwafela omunhu a kule pamhepo. (Mark. 4:3-9, 26-29) Jesus okwa li yo a longifa efaneko ta popi kombinga yomuvalu wovanhu tau hapupala ovo tava pwilikine ketumwalaka lOuhamba, nonande omafimbo amwe ehapupalo olo ihali kala li liwetikile. (Mat. 13:31-33) Kakele kaasho, okwa li yo a divilika kutya havanhu aveshe ovo hava tambula ko etumwalaka lOuhamba ve li ovapangelwa vOuhamba tava wapalele. — Mat. 13:47-50.a

2. Ombuto iwa yomefaneko laJesus li na sha noilya neu otai faneke shike?

2 Efaneko limwe laJesus otali yandje elitulemo kokwoongelwa kwaavo tava ka pangela pamwe naye mOuhamba waye. Efaneko olo ohali ifanwa luhapu eyele loilya neu noli li muMateus etukulwa eti-13. Mefaneko limwe vali, Jesus okwa popya kutya ombuto oyo ya kunwa oyo “eendjovo douhamba” ndele mefaneko olo li li metukulwa eti-13, okwa popya shi na sha nombuto iwa oyo tai faneke shimwe shi lili, sha hala okutya, ‘ovana vouhamba.’ (Mat. 13:19, 38, yelekanifa no-OB-1986.) Ovanhu ovo kave fi ovapangelwa vOuhamba, ndele “ovana” ile ovafyuululi vOuhamba. — Rom. 8:14-17; lesha Ovagalati 4:6, 7.

Efaneko loilya neu

3. Omulumenhu womeyele laJesus okwa li a hangwa koupyakadi washike, nokwa li a tokola okuungaunga nao ngahelipi?

3 Jesus okwa popya efaneko eli tali ti: “Ouhamba wokeulu wa fa omunhu, a kuna ombuto iwa mepya laye. Ndelenee fimbo ovanhu va kofa, omutondi waye okwe uya, ndee ta kunu mo eu mokati koilya, ndee ta i. Ndele oimeno eshi ya kula ndele tai dala, opo nee eu la holoka yo. Opo nee ovamati vomwene ve uya ndee tava ti kuye: Omwene, ino kuna mo hamba eembuto diwa mepya loye? Eu la dja peni hano? Ndele okwa tya kuvo: Omutondi okwe shi ninga. Ovamati ova tya kuye: Owa hala tu ye tu ke li dude mo? Ndelenee oye okwa tya: Ahowe, opo mu ha dude mo oilya pamwe nalo. Efeni, aishe ivali i kale po i kule mumwe fiyo efiku leteyo; [pefimbo, NW] leteyo ohandi lombwele ovateyi: Ongeleni manga eu, nye mu li mange oipandi, li xwikwe po, ndele oilya i tuvikileni momaanda ange.” — Mat. 13:24-30.

4. (a) Omulumenhu womeyele laJesus oye lyelye? (b) Onaini nongahelipi Jesus a hovela okukuna eembuto?

4 Omulumenhu oo a kuna ombuto iwa mepya laye oye lyelye? Jesus okwa li a yandja enyamukulo kepulo olo eshi a yelifila ovahongwa vaye a ti: “Ou ha kunu mo ombuto iwa, Oye Omona wOmunhu.” (Mat. 13:37) Jesus, “Omona wOmunhu,” okwa li a longekida epya li kunwe pefimbo loukalele waye womido nhatu netata eshi a li kombada yedu. (Mat. 8:20; 25:31; 26:64) Opo nee okudja pOpentekoste 33 O.P., okwa li a hovela okukuna ombuto iwa, sha hala okutya, “ovana vouhamba.” Okukuna kwa tya ngaho osha yela kutya okwa li kwa ningwa eshi Jesus, omukalelipo waJehova, a hovela okutilila ovahongwa vaye omhepo iyapuki, nokungaho okwe va vaeka ve li ovana vaKalunga.b (Oil. 2:33) Eembuto diwa doilya oda li da kula ndele tadi dala. Onghee hano, ombuto iwa oya li ya kunwa nelalakano lokwoongela aveshe ovo hauxuuninwa tava ka ninga ovafyuululi novapangeli pamwe naJesus mOuhamba waye.

5. Omutondi womeyele laJesus oye lyelye, neu otali faneke oolyelye?

5 Omutondi womeyele laJesus oye lyelye, neu olo oolyelye? Jesus okwa ti kutya omutondi “oye Satana.” Eu okwa ti kutya olo “ovana vomunawii.” (Mat. 13:25, 38, 39, yelekanifa no-OB-1986.) Eu oshimeno shi na oudiyo osho hashi kala tashi monika sha fa oilya filufilu ngeenge inashi dala. Eyele olo inali yeleka tuu okufaneka ovo have liti kutya ovana vOuhamba ndele ihava imike oiimati iwa! Ovakriste ovanaihelele ovo have liti kutya ovashikuli vaKristus ove li oshitukulwa ‘sholudalo’ laSatana Ondiaboli. — Gen. 3:15.

6. Eu ola li la holoka po naini, novanhu ova li tava “kofa” ngahelipi pefimbo opo?

6 Ovakriste ovo va fa eu ova li va holoka po naini? Jesus okwa ti: ‘Ofimbo ovanhu va kofa.’ (Mat. 13:25) Osho osha li sha ningwa naini? Eendjovo domuyapostoli Paulus odo a li a shangela ovakulunhuongalo vokuEfeso otadi tu pe enyamukulo kepulo olo, tadi ti: ‘Ame ondi shi shii, ngeenge nda dja po, omambungu haa lyana otae uya ndee taa pumine mokati keni, nao kae na nande onghenda noshiunda. Heeno, munye tamu di yo ovalumenhu tava popi oinima inai yuka, ve lishilile ovalongwa.’ (Oil. 20:29, 30) Opo nee okwa li a kumaida ovakulunhuongalo ovo va kale oupafi pamhepo. Konima eshi ovayapostoli ovo va li tava “imbi” oushunimonima u tandavele va fya, Ovakriste vahapu ova li va hovela okukofa pamhepo. (Lesha 2 Ovatessaloniki 2:3, 6-8.) Okudja opo oushunimonima munene owa li wa hovela.

7. Mbela oilya imwe oya li ya shituka eu? Shi yelifa.

7 Jesus ka li a popya kutya oilya otai ka shituka eu, ndele ponhele yaasho, okwa ti kutya eu ola kunwa mokati koilya. Onghee hano, eyele olo itali popi kombinga yOvakriste vashili ovo hava fiye po oshili. Ponhele yaasho, eyele olo otali faneke eenghendabala dowina daSatana odo ha ningi opo a nyateke eongalo lopaKriste mokweeta mo ovanawii. Eshi Johannes, omuyapostoli waxuuninwa kombada yedu a li a kulupa, oushunimonima wa tya ngaho owa li u liwetikile filufilu. — 2 Pet. 2:1-3; 1 Joh. 2:18.

“Efeni, aishe ivali i kale po i kule mumwe fiyo efiku leteyo”

8, 9. (a) Omolwashike omalombwelo omulumenhu womeyele laJesus oo a yandja kovapiya vaye a li taa dulu okuudiwa ko kovapwilikini vaJesus? (b) Okukulila pamwe kwoilya neu okwa wanifwa ngahelipi?

8 Ovapiya ova li va lombwela Omwene wavo kombinga youpyakadi ndele tave mu pula tava ti: ‘Owa hala tu ye tu ka dude mo eu?’ (Mat. 13:27, 28) Enyamukulo laye otashi dulika la li tali monika la fa likumwifi. Omwene wavo okwa li e va lombwela kutya nava efe oilya neu i kulile pamwe fiyo efimbo leteyo. Ovahongwa vaJesus ova li tava ka uda ko eityo lelombwelo olo. Ova li tava ka didilika kutya oshidjuu okumona eyooloko pokati koilya neu. Ovo va li ve na owino wonhumba mounamapya ova li yo ve shii kutya omidi deu luhapu ohadi kala de likita mumwe naadi doilya.c Onghee hano, itashi kumwifa eshi Omwene womeyele a li a lombwela ovapiya vaye va teelele!

9 Monghedi ya faafana, moule womafelemido, oimhanga i lili noku lili yOukwakriste oya kala tai kunu eu lihapu neenghono, tete omeengeleka daKatolika kaRoma, mOvaortodoks nosho yo meengudu dihapu dOvaprotestante odo da ka holoka po. Ndele pefimbo opo tuu opo, eembuto dinini doilya yolela oda li da kunwa mounyuni. Omulumenhu womeyele laJesus okwa li a teelela nelidiiniko okudja eshi oilya ya mena ndele tai kulu fiyo osheshi efimbo leteyo la fika.

Efimbo leteyo olo la kala la teelelwa oule wefimbo

10, 11. (a) Efimbo leteyo ola hovela naini? (b) Oilya yopafaneko otai tuvikilwa ngahelipi momaanda aJehova?

10 Jesus okwa ti: “Eteyo olo exulilo lefimbo lounyuni, novateyi ovo ovaengeli.” (Mat. 13:39) Momafiku axuuninwa onghalelo ei yoinima youkolokoshi, ovana vOuhamba otava ongelwa nokuyoololwa mo mokati kaavo va fa eu. Omuyapostoli Petrus okwa popya shi na sha naasho a ti: “Efimbo la fika, etokolo li hovele meumbo laKalunga; hano ngenge tali hovele mufye, opo nee exulilo lavenya ihava dulika kevangeli laKalunga, otali kala la tya ngahelipi?” — 1 Pet. 4:17.

11 Okafimbo kanini konima eshi omafiku axuuninwa a hovela, okutokolwa kwaavo have liti kutya Ovakriste vashili okwa li kwa hovela, sha hala okutya, ku yoololwe kutya “ovana vouhamba” ile “ovana vomunawii” ovelipi. “Tete” Babilon Shinene osha li sha teka po, “ndele” ovana vOuhamba tava ongelwa pehovelo leteyo. (Mat. 13:30, yelekanifa no-OB-1986.) Ndele mbela oilya yopafaneko otai tuvikilwa ngahelipi momaanda aJehova? Oilya oyo ya teywa oya li ya etwa meongalo lopaKriste la tungululwa, omo ya amenwa kuKalunga noya hokiwa kuye, ile ya pewa ondjabi yayo yomeulu.

12. Eteyo otali kwata oule wefimbo li fike peni?

12 Mbela etokolo otali kwata oule wefimbo li fike peni? Jesus okwa popya shi na sha ‘nefimbo’ leteyo, sha hala okutya, eteyo otali ka kwata oule wefimbo. (Eh. 14:15, 16) Okutokolwa kwovavaekwa otaku twikile momukokomoko wefimbo lexulilo. Otaku twikile fiyo osheshi ovavaekwa va pwa okwoongelwa. — Eh. 7:1-4.

13. Eu ohali pundukifa vamwe ngahelipi, nohali longo ngahelipi oukolokoshi?

13 Oolyelye tava ka kufwa mo mOuhamba, nohava pundukifa ngahelipi vamwe nokulonga oukolokoshi? (Mat. 13:41, NW) Ovawiliki vopamhepo vOukwakriste ovo va fa eu ova kala nokupukifa ovanhu omamiliyona oule womafelemido. Ohava pukifa ovanhu moku va honga omahongo oo itaa fimanekifa Kalunga, “oinima oyo tai pundukifa,” ngaashi ehongo li na sha nokupya momundilo woheli fiyo alushe nosho yo ehongo olo tali ngwangwanifa lOukwatatu. Ovawiliki vomalongelokalunga vahapu ova tulila po ovakwaneongalo vavo oshihopaenenwa shii eshi hava haele nounyuni ou, nomafimbo amwe ohava kufa nokuli ombinga melihumbato inali koshoka. (Jak. 4:4) Kakele kaasho, Oukwakriste ohau lipwililikile neenghono okuhenoukoshoki kwoilyo yao. (Lesha Judas 4.) Nonande ohava ningi oinima aishe oyo, otava twikile okuliningifa va fa ovayuki notava longele Kalunga. Ovana vOuhamba inava hafa tuu eshi va mangululwa ko kenwefemo lii laavo va fa eu nosho yo komahongo oo taa pundukifa!

14. Ovo va fa eu otava lilaana ngahelipi nokulikwesha komayoo?

14 Ovo va fa eu otava lilaana ngahelipi nokulikwesha komayoo? (Mat. 13:42) “Ovana vomunawii” ova handuka neenghono eshi “ovana vouhamba” va nyaneka pomutenya enwefemo lavo lii nosho yo omahongo avo. Ova handuka yo molwaashi ihava yambididwa naanaa koilyo yeengeleka davo nosho yo eshi itava dulu vali okupashukila ovakwaneongalo vavo. — Lesha Jesaja 65:13, 14.

15. Omeityo lilipi ovo va fa eu tava ka xwikwa po momundilo?

15 Omeityo lilipi eu tali ongelwa nokuxwikwa po momundilo? (Mat. 13:40) Osho otashi faneke osho tashi ka ningilwa hauxuninwa eu. Okweekelwa momundilo pafaneko kwaavo va fa eu otaku ulike kutya otava ka hanaunwa po fiyo alushe. (Eh. 20:14; 21:8) Ovakriste ovanaihelele ovo va fa eu otava ka hanaunwa po filufilu ‘poudjuu munene.’ — Mat. 24:21.

Otava “ka vilima ngaashi etango”

16, 17. Malakia okwa xunganeka shike shi na sha notembeli yaKalunga, nexunganeko olo ola hovela okuwanifwa ngahelipi?

16 Onaini ovo va fa oilya tava ka “vilima ngaashi etango”? (Mat. 13:43) Malakia okwa xunganeka shi na sha nokukosholwa kwotembeli yaKalunga a ti: “Omwene ou tamu mu kongo, ote ke uya divadiva motembeli yaye, nokutya [omutumwa wehangano, NW], ou mwe mu djuulukwa. Tala, Ye ote uya, Omwene womatanga ovakwaita ta ti. Ndelenee olyelye ta dulu okulididimika efiku leuyo laye? Ndele olyelye ta dulu okukala po, Ye eshi ta holoka? Osheshi Ye e li ngaashi omundilo womeleva lomuhambwidi nongaashi ofewa yomukoshi. Ndee Ye ota ka kala omutumba, ngaashi omuhengumuni nomuyeleki woshisilveri, ndee Ye ota ka yeleka ovana ovamati vaLevi ndee te va yeleke ngaashi oshingoldo noshisilveri, opo vo tava ka etela Omwene eyambo nouyuki.” — Mal. 3:1-3.

17 Kunena, nopehe na omalimbililo exunganeko olo ola hovela okuwanifwa mo 1918 eshi Jehova pamwe ‘nomutumwa wehangano,’ Jesus Kristus, va li ve uya okukonakona otembeli yopamhepo. Malakia okwa popya kutya oshike sha ka ningwa po konima eshi otembeli ya kosholwa a ti: “Nye tamu ka mona vali etongolo pokati kovayuki novadinikalunga, pokati kaau ha longele Kalunga naau ihe mu longele.” (Mal. 3:18) Ehapupalo loilonga yOvakriste vashili va pepalekwa otai didilikifa ehovelo lefimbo leteyo.

18. Daniel okwa xunganeka shike osho tashi ningwa pefimbo letu?

18 Omuprofeti Daniel okwa popya shi na sha nefimbo letu eshi a xunganeka a ti: “Ovanaendunge otava ka vilima ngaashi evalelwa leulu, naava tava twala vahapu kouyuki, ngaashi eenyofi alushe fiyo alushe.” (Dan. 12:3) Mbela oolyelye ovo tava vilima? Ovakriste ovavaekwa, oilya yashili oyo Jesus a popya meyele laye li na sha noilya neu, ovo tava vilima. ‘Okukufwa mo’ kwOvakriste ovanaihelele ovo va fa eu oku liwetikile filufilu kongudu inene ya fa eedi oyo tai hapupala. Oilyo yongudu oyo inene yaavo tava ka kala ovapangelwa vOuhamba ohai limbwange mumwe noshixupe shaIsrael yopamhepo, nohai vilima yo mounyuni ou womilaulu. — Sak. 8:23; Mat. 5:14-16; Fil. 2:15.

19, 20. “Ovana vouhamba” ova teelela shike nodjuulufi, nohatu ka kundafana shike moshitukulwa tashi landula?

19 Kunena, “ovana vouhamba” ova teelela nodjuulufi oku ka pewa ondjabi yavo inene yomeulu. (Rom. 8:18, 19; 1 Kor. 15:53; Fil. 1:21-24) Ndele fimbo osho inashi ningwa, ove na okukala ovadiinini, tava twikile okuvilima nokukala va yooloka ko ‘kovana vomunawii.’ (Mat. 13:38; Eh. 2:10) Atusheni inatu hafa tuu eshi tu na oufembanghenda wokumona oidjemo ‘yokukufwa mo’ kwopafaneko kwaavo va fa eu pefimbo letu!

20 Ekwatafano lilipi li li pokati kovana vouhamba nosho yo ongudu inene oyo tai hapupala alushe noi na eteelelo loku ka kala kombada yedu fiyo alushe i li ovapangelwa vOuhamba? Oshitukulwa tashi landula otashi ka nyamukula epulo olo.

[Omashangelo opedu]

a Opo u mone ouyelele muhapu u na sha nomafaneko oo, tala Oshungonangelo ye 1 Juli 2008, epandja 20-24.

b Okukuna oko kwa popiwa meyele olo itaku faneke oilonga yokuudifa noyokuninga ovanhu ovahongwa oyo tai etifa mo ovanhu vape ovo tava ka ninga Ovakriste ovavaekwa. Shi na sha nombuto iwa oyo ya kunwa mepya, Jesus okwa ti: “Ovo [ndele ina tya “otava ka ninga”] ovana vouhamba.” Okukuna oko otaku ulike kokuvaekwa kwovana ovo vOuhamba mepya lounyuni.

c Omidi deu ohadi likiti neenghono mumwe naado doilya, nongeenge owa kendabala oku li duda po fimbo eteyo inali fika, oto ke li duda po ashike noilya. — Tala o-Insight on the Scriptures, Embo 1, epandja 1178.

Oto dimbuluka?

Oinima ei tai landula apa otai faneke shike meyele laJesus li na sha noilya neu?

• Ombuto iwa

• Omulumenhu oo a kuna ombuto

• Okukunwa kweembuto

• Omutondi

• Eu

• Efimbo leteyo

• Omaanda

• Okulilaana nokulikwesha komayoo

• Ediko lomundilo

[Omafano pepandja 25]

Okukunwa kweembuto diwa okwa hovela pOpentekoste 33 O.P.

[Efano pepandja 28]

Oilya yopafaneko otai tuvikilwa momaanda aJehova

[Odjo yefano]

Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma