ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w10 11/1 ep. 12-15
  • Ovanyasha, kaleni hamu wilikwa kEendjovo daKalunga

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Ovanyasha, kaleni hamu wilikwa kEendjovo daKalunga
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2010
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Kaleni hamu wilikwa kEendjovo daKalunga momaukwaneumbo eni
  • Kaleni hamu wilikwa kEendjovo daKalunga ngeenge tamu ungaunga noimaliwa
  • Kaleni hamu wilikwa kEendjovo daKalunga ngeenge mu li onye amuke
  • Ovanyasha, hafifeni omutima waJehova
  • Ovadali, tekuleni ounona veni pahole
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2007
  • Ovadali nounona, kaleni hamu kundafana pahole
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2013
  • Hopaenena Jehova ngeenge to tekula ounona voye
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2001
  • Natu fimanekeni ovadali vetu ovanamido
    Osho tashi dulu okukwafela oukwaneumbo u kale wa hafa shili
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2010
w10 11/1 ep. 12-15

Ovanyasha, kaleni hamu wilikwa kEendjovo daKalunga

“Lihapupalifila ounongo, likongela omayele!” — OMAYEL. 4:5.

1, 2. (a) Oshike sha li sha kwafela omuyapostoli Paulus a ungaunge noupyakadi waye? (b) Ongahelipi to dulu okulikola ounongo nomayele?

MBELA ou shii kutya olyelye a li a popya eendjovo edi tadi ti: Ngeenge ‘nda hala okulonga ouwa, owii wa kanyatela nge?’ Omuyapostoli Paulus oye a li a popya eendjovo odo. Nonande Paulus okwa li e hole Jehova, omafimbo amwe okwa li ha mono shidjuu okulonga ouwa. Mbela Paulus okwa li e udite ngahelipi eshi muye mwa li mu na oupyakadi wa tya ngaho? Okwa ti: “Aame omunhu mwii.” (Rom. 7:21-24) Mbela ou udite ko ngoo kutya Paulus okwa li e udite ngahelipi? Mbela naave omafimbo amwe oho mono shidjuu okulonga ouwa? Mbela naave oho kala wa nyemata ngaashi Paulus? Ngeenge osho ho kala u udite ngaho, ino teka omukumo. Molwaashi Paulus okwa li a ungaunga nomupondo neshongo olo, naave oto dulu okupondola.

2 Paulus okwa li a pondola molwaashi okwa li a efa a wilikwe ‘keendjovo diwa.’ (2 Tim. 1:13, 14) Oshidjemo, okwa li a likola ounongo nomayele oo a li a pumbwa opo a dule okuungaunga nomashongo nokuninga omatokolo mawa. Jehova Kalunga ota dulu yo oku ku kwafela u likole ounongo nomayele. (Omayel. 4:5) Okwe tu pa omayele a denga mbada mEendjovo daye, Ombibeli. (Lesha 2 Timoteus 3:16, 17.) Natu ka tale nghee ovanyasha tava dulu okumona omauwa momafinamhango Ombibeli ngeenge tava ungaunga novadali vavo, noimaliwa nosho yo ngeenge ve li ovo aveke.

Kaleni hamu wilikwa kEendjovo daKalunga momaukwaneumbo eni

3, 4. Omolwashike tashi dulika u kale u wete shidjuu okudulika keemhango dovadali voye, ndele omolwashike ovadali voye have ku tulile po eemhango?

3 Mbela oho mono shidjuu okudulika keemhango dovadali voye? Oshike tashi dulika hashi ku ningifa u kale u udite ngaho? Otashi dulika ho kala u udite ngaho molwaashi wa hala okukala u na emanguluko lonhumba. Oshi li paushitwe okukala u udite ngaho, molwaashi omunhu ngeenge ta kulu osho ha kala e udite ngaho. Ndele fimbo u li novadali voye, ou na oshinakuwanifwa shokudulika kuvo. — Ef. 6:1-3.

4 Ngeenge owa udu ko nawa kutya omolwashike ovadali voye ve ku tulila po eemhango nosho yo oiteelelwa yonhumba, otashi ka kala shipu kwoove okudulika kuvo. Oshoshili kutya omafimbo amwe otashi dulika u kale u udite ngaashi omunyasha wedina Briellea womido 18, oo a popya kombinga yovadali vaye a ti: “Ova dimbwa filufilu kutya ohashi kala sha tya ngahelipi okukala omunyasha e fike pwaame apa. Inava hala ndi popye omadiladilo ange, ndi ninge omatokolo ile va dimine kutya onda kula.” Ngaashi Brielle, otashi dulika u kale u udite kutya ovadali voye inave ku pa emanguluko lihapu olo va li ngeno ve na oku ku pa. Ndele etomheno la fimanenena kutya omolwashike ovadali voye hava tula po eemhango ololo kutya ove na ko nasha naave. Kakele kaasho, ovadali Ovakriste ove shii kutya ove na oku ke lihokolola kuJehova shi na sha nonghedi omo tave ku file oshisho. — 1 Tim. 5:8.

5. Ongahelipi okudulika kovadali voye taku dulu oku ku etela ouwa?

5 Okudulika kovadali voye otaku dulu okufaafanifwa nokufuta omikuli dombaanga. Apa ngoo pe fike okushunifa kwoye omikuli dombaanga, opo tapa ka kala pe fike okulineekelwa kwoye kombaanga noitai ka ongaonga oku ku wedela ko komikuli doye. Sha faafana, naave ou na oshikolo shokudulika nokufimaneka ovadali vaye. (Lesha Omayeletumbulo 1:8.) Apa ngoo pe fike okukala ho dulika kovadali voye, opo ngoo tapa ka kala pe fike emanguluko olo tave ku pe. (Luk. 16:10) Doshili, ngeenge owa kala ito dulika keemhango dovadali voye, ino kala nande wa kumwa ngeenge ove ku pe emanguluko linini, ile ve li ku kufe filufilu.

6. Ongahelipi ovadali tava dulu okukwafela ovanyasha va kale hava dulika?

6 Onghedi imwe omo ovadali tava dulu okukwafela ovanyasha va kale hava dulika keemhango davo oyo oku va tulila po oshihopaenenwa shiwa. Ngeenge ovadali ova kala hava dulika keemhango daJehova nehalo liwa, otashi ka ulika kutya eemhango daye odi li pandjele. Osho otashi ka kwafela ovanyasha va ude ko kutya oshi li pandunge okudulika keemhango dovadali vavo. (1 Joh. 5:3) Ombibeli oya popya nokuli lwoikando kutya Jehova okwa li a pa ovapiya vaye omhito yokupopya omaliudo avo shi na sha noinima yonhumba. (Gen. 18:22-32; 1 Eeh. 22:19-22) Mbela ovadali omafimbo amwe navo kave na okupa ovana vavo omhito yokuninga omatyekosha moinima yonhumba?

7, 8. (a) Ovanyasha vamwe ohava shakeneke eshongo lilipi? (b) Ou na okudimbuluka shike ngeenge owa hala okumona ouwa moutekuduliko oo to pewa?

7 Eshongo vali limwe olo ovanyasha tava dulu okushakeneka olo okukala ve udite kutya ovadali vavo ohave va vele eembedi shihe li pauyuki. Omafimbo amwe otashi dulika u kale u udite ngaashi omunyasha wedina Craig, oo a ti: “Meme oha kala alushe ta konenene omapuko ange, a fa ashike omupolifi.”

8 Luhapu omunhu ota dulu okupukululwa ile okupewa outekuduliko tashi pitile mokuvelwa eembedi. Ombibeli otai koleke oushili oo kutya ihashi kala shipu okutambula ko outekuduliko nokuli nande owa yandjwa monghedi ya yuka filufilu. (Heb. 12:11) Ndele mbela oshike tashi dulu oku ku kwafela u mone ouwa moutekuduliko oo to pewa? Oshinima sha fimanenena osho wa pumbwa okudimbuluka oshosho kutya ovadali voye ohave ku pe omayele molwaashi ove ku hole. (Omayel. 3:12) Inava hala u kale u na eenghedi dii ndele ova hala u kulike eenghedi diwa. Ovadali voye ove shii kutya ngeenge ova kala ihave ku pukulula, otashi ulike kutya kave ku hole. (Lesha Omayeletumbulo 13:24.) Dimbuluka yo kutya omunhu ngeenge te lihongo sha oku na okuninga omapuko. Onghee hano, ngeenge to pukululwa, tala kutya owino ulipi to dulu okulikola. Ombibeli oya ti: ‘Okukonga ounongo oku dule oshisilveri, noku u mona oku dule oshingoldo.’ — Omayel. 3:13, 14.

9. Ovanyasha otava dulu okuninga shike ponhele yokukala tave lipula shi na sha naasho tava diladila kutya kashi li pauyuki?

9 Ovadali navo ohava ningi omapuko. (Jak. 3:2) Ngeenge tave ku pe outekuduliko, omafimbo amwe otashi dulika va popye eendjovo inadi diladilwa nawa. (Omayel. 12:18) Oshike tashi dulu okuningifa ovadali voye va katuke monghedi ya tya ngaho? Otava dulu okuninga ngaho molwaashi va wililwa po koisho ile ve udite kutya inave ku tekula nawa, nomolwaasho to ningi omapuko. Ponhele yokukala to lipula shi na sha naasho to diladila kutya kashi li pauyuki, omolwashike ito pandula ovadali voye eshi tava ningi eenghendabala oku ku kwafela? Ngeenge owa kala ho tambula ko outekuduliko, otashi ke ku etela ouwa eshi to ka kula.

10. Ou na okuninga shike opo shi kale shipu kwoove okutambula ko eemhango nosho yo omapukululo oo to pewa kovadali voye?

10 Mbela ino hala shi kale shipu kwoove okutambula ko nokumona ouwa meemhango nomomapukululo oo to pewa kovadali voye? Ngeenge osho, owa pumbwa okuxwepopaleka onghedi yoye yokukundafana navo. Ngahelipi mbela? Shotete, owa pumbwa okukala ho pwilikine. Ombibeli oya ti: “Omunhu keshe na kale ha endelele okupwilikina, ne liteelele mokupopya.” (Jak. 1:19) Ponhele yokweendelela u yukipalife eenghatu doye, kendabala okupangela omaliudo oye nokupwilikina kwaasho ovadali voye tave ku lombwele. Yandja elitulemo kwaasho ovadali voye va popya, ndele hakonghedi omo ve shi popya. Opo nee, endulula osho va popya to longifa oitya yoye mwene, to shi ningi monghedi yefimaneko. Ngeenge owa ningi ngaho, oto ke va shilipaleka kutya owa uda ko osho va popya. Ndele mbela ongahelipi ngeenge owa hala oku va yelifila kutya omolwashike wa popya oshinima shonhumba ile wa katuka onghatu yonhumba? Luhapu ohashi kala shiwa ‘okukelela omilungu doye’ fiyo osheshi wa uda nawa kutya ovadali voye ova hala okutya shike. (Omayel. 10:19) Ngeenge ovadali voye ova mono kutya oho pwilikine kuvo, otava ka kala yo va halelela okupwilikina kwoove. Okukatuka monghedi ya tya ngaho, otaku ka ulika kutya oto wilikwa kEendjovo daKalunga.

Kaleni hamu wilikwa kEendjovo daKalunga ngeenge tamu ungaunga noimaliwa

11, 12. (a) Eendjovo daKalunga otadi tu ladipike tu ninge shike shi na sha noimaliwa, nomolwashike? (b) Ongahelipi ovadali voye tava dulu oku ku kwafela u longife nawa oimaliwa?

11 Ombibeli oya ti: “Oimaliwa oyo eameno.” Ndele ovelishe oyo oya popya yo kutya ounongo owa fimanenena u dule oimaliwa. (Omuud. 7:12, OB-1986) Eendjovo daKalunga otadi tu ladipike tu kale tu na etaleko liwa li na sha noimaliwa, ndele hakukala tu i hole. Omolwashike uhe na okukulika ohole yokuhola oimaliwa? Tala kefaneko eli: Ombele i na eemhemo oi li oshilongifo sha fimana komuteleki oo e na owino. Ndele ombele oyo tuu oyo otai dulu okweeta oshiponga ngeenge tai longifwa komunhu oo ehe na ko nasha ile omuhefi. Oimaliwa nayo ngeenge oya longifwa nawa otai dulu okweetela vamwe ouwa. Ndele ovo va “hala okupunapala” luhapu ohava yambe po oukaume wavo navamwe, ekwatafano loukwaneumbo ile nokuli ekwatafano lavo naKalunga. Oshidjemo, ohave lityuula ‘nomaudjuu mahapu.’ — Lesha 1 Timoteus 6:9, 10.

12 Ongahelipi to dulu okulihonga okulongifa nawa oimaliwa yoye? Omolwashike ito pula ovadali voye ve ku pe omayele shi na sha nanghee to dulu okuninga omutengenekwafano welongifo loimaliwa? Salomo okwa ti: “Omunongo na pwilikine opo a hapupalife eendunge, nomunaendunge ta ka pewa omadiladilo e neendunge.” (Omayel. 1:5) Omunyasha umwe wedina Anna okwa li a pula ovadali vaye ve mu pe omayele opandunge. Okwa ti: “Tate okwa honga nge nghee ndi na okuninga omutengenekwafaneko welongifo loimaliwa nokwa ulikila nge nghee sha fimana okuungaunga nawa noimaliwa youkwaneumbo.” Ina yaAnna okwa li yo e mu honga oilihongomwa tai kwafa. Anna okwa ti: “Meme okwa honga nge kutya osha fimana okukala handi yelekanifa eendado fimbo inandi landa sha.” Mbela Anna okwa li a mona ouwa ulipi? Okwa nyamukula a ti: “Paife ohandi dulu okulongifa nawa oimaliwa yange, nondi na ombili yopamadiladilo eshi nda henuka okukala ndi na eendjo inadi pumbiwa.”

13. Ongahelipi to dulu okulipangela ngeenge tashi uya pokulongifa oimaliwa?

13 Ngeenge oto lande oinima omolwokahalu ile nelalakano lokufuula ookaume koye, oto ke lihaluka u li meendjo. Mbela oshike tashi dulu oku ku kwafela u henuke omwiyo wa tya ngaho? Ngeenge tashi uya pokulongifa oimaliwa, owa pumbwa okukala u na elipangelo. Omunyasha umwe wedina Ellena womido 20 nasha osho ha ningi ngaho. Okwa ti: “Ngeenge hatu di po nookahewa kange, ohandi diladila kutya ohandi ka longifa oimaliwa i fike peni. . . . Ngeenge handi ka landa oinima yange, ohandi mono shi li pandunge okuya nookaume kange ovo hava longifa nawa oimaliwa yavo notava ka ladipika nge ndi yelekanife tete eendado fimbo inandi landa.”

14. Omolwashike u na okukala wa lungamena ‘epukifo loupuna’?

14 Osha fimana monghalamwenyo okukala ho likongele oimaliwa nokukala ho i longifa nawa. Ashike Jesus okwa ti kutya ovanelao vashili “ovovo ve shii omhumbwe yavo yopamhepo.” (Mat. 5:3, NW) Natango, Jesus okwa li a londwela kutya omunhu oo e na ohokwe moinima yopamhepo ota dulu okufininikwa koinima ngaashi ‘epukifo loupuna.’ (Mark. 4:19) Onghee hano, osha fimanenena okweefa u kale to wilikwa kEendjovo daKalunga nokukala u na etaleko loimaliwa li li pandjele.

Kaleni hamu wilikwa kEendjovo daKalunga ngeenge mu li onye amuke

15. Onaini oudiinini woye kuKalunga tau dulu okuyelekwa neenghono?

15 Oto diliadila kutya onaini oudiinini woye kuKalunga tau ka yelekwa neenghono, mbela ongeenge u li navamwe ile ongeenge u li oove auke? Otashi dulika ho kala wa lungamena oinima oyo tai dulu okunyona po oupamhepo woye ngeenge u li kofikola ile koilonga. Otashi dulika yo u kale wa angala keshe osho tashi dulu okutula oupamhepo woye moshiponga. Ndele oudiinini woye nomufika woye wopaenghedi otau dulu okunyonwa po noupu pefimbo olo uhe li oupafi pamhepo.

16. Omolwashike shi li pandunge okudulika kuJehova nokuli nongeenge u li oove auke?

16 Omolwashike shi li pandunge okudulika kuJehova nokuli nongeenge u li oove auke? Dimbuluka oshinima eshi kutya: Oto dulu okunyemateka Jehova ile okuhafifa omutima waye. (Gen. 6:5, 6; Omayel. 27:11) Jehova oha kumwa keenghatu odo to katuka molwaashi ‘ohe ku file oshisho.’ (1 Pet. 5:7) Okwa hala u pwilikine kuye opo u dule okumona ouwa. (Jes. 48:17, 18) Ovapiya vaJehova vamwe vomuIsrael shonale ova li have mu handukifa ngeenge tave lipwililikile omayele aye. (Eps. 78:40, 41) Mepingafano naasho, Jehova okwa li e hole omuprofeti Daniel neenghono, nomolwaasho omweengeli umwe okwa li a ifana Daniel a ti kutya “omulumenhu muwa.” (Dan. 10:11) Omolwashike mbela? Omolwaashi Daniel okwa li a kanyatela oudiinini waye kuKalunga, kutya nee ongeenge a li mokati kovanhu ile a li oye aeke. — Lesha Daniel 6:10.

17. Omapulo elipi to dulu okulipula ngeenge to hoolola omalihafifo?

17 Opo u dule okukanyatela oudiinini woye kuKalunga, ou na okukala u na ‘eenghono dokukoneka hadi dulu okutongola ouwa nowii,’ nou na oku di deula moku di “longifa” eshi to ningi osho u shii kutya oshi li mondjila. (Heb. 5:14, NW) Pashihopaenenwa, apa otapa landula omapulo oo tae ke ku kwafela u hoolole osho shi li mondjila nou henuke okuninga osho sha puka, ngeenge tashi uya pokuhoolola eemusika odo wa hala okupwilikina, eemuvi odo wa hala okutala ile eenhele doko-Internet odo wa hala okuya kudo. Tete lipula kutya: ‘Mbela ouyelele wa tya ngaha otau ka ladipika nge ndi kale omunalukeno ile otau ka ningifa nge ndi “hafele oshiponga” shaumwe?’ (Omayel. 17:5) ‘Mbela otau ka kwafela nge ngoo ndi kale ndi “hole eshi shiwa” ile otau ke shi ninga shidjuu kwaame “okutonda eshi shii”?’ (Amos 5:15) Oinima oyo ho ningi ngeenge u li oove auke otai ka ulika kutya oshike wa lenga lelalela. — Luk. 6:45.

18. Oshike u na okuninga po ngeenge owa kala to ningi oshinima meholeko osho u shii kutya osha puka, nomolwashike?

18 Mbela oshike u na okuninga po ngeenge owa kala to ningi oshinima meholeko osho u shii kutya osha puka? Dimbuluka kutya “ou [ta] holeke omatauluko aye, ita ka mona elao. Ndelenee ou te a hepaulula ndee te a efa, ota ka filwa onghenda.” (Omayel. 28:13) Itashi ka kala tuu shihe li pandunge okutwikila okuninga oinima ya puka noito ka ‘nyikifa tuu oluhodi omhepo iyapuki yaKalunga’! (Ef. 4:30) Ou na oshinakuwanifwa shokuhokololela Kalunga nosho yo ovadali voye enyono keshe. Natango, “ovakulunhu veongalo” otava dulu oku ku kwafela neenghono moshinima osho. Omuhongwa Jakob okwa ti: ‘Nava ilikanene [omunyoni] ndele nave mu vaeke omaadi medina lOmwene. Neilikano leitavelo otali xupifa omunaudu, Omwene note mu yambukifa po, ndele ngenge okwa hangika a tula etimba, otae mu kufilwa po.’ (Jak. 5:14, 15) Oshoshili kutya osho otashi dulu okufifa omunhu ohoni notashi dulu okweetifa oilanduliko yonhumba ii. Ndele ngeenge ou na ouladi oku ka konga ekwafo, oto ke likelela kouyahame wa wedwa po noto ka kala u udite epepelelo olo hali etifwa kokukala vali u na eliudo la koshoka. — Eps. 32:1-5.

Ovanyasha, hafifeni omutima waJehova

19, 20. Jehova okwe ku halela shike, ndele oshike u na okuninga?

19 Jehova ‘oKalunga omunelao’ nokwa hala u kale wa hafa. (1 Tim. 1:11, OB-1954) Kalunga okwe ku hokwa neenghono. Nokuli nonande kape na omunhu oo a didilika eenghendabala odo to ningi opo u longe osho sha yuka, Jehova oku di wete. Jehova kape na nande osha she mu holekwa. Ashike iha konenene omapuko oye, ndele ohe shi ningi opo a yambidide eenghendabala doye dokulonga osho shiwa. Ombibeli oya ti: “Omesho Omwene [otaa] tale edu a lishe, opo a kwafe neenghono ovo have liameke kuye nomutima aushe.” — 2 Omaf. 16:9.

20 Onghee hano, efa u kale to wilikwa kEendjovo daKalunga nokutula moilonga omayele ado. Kungaho, oto ka mona ounongo nomayele oo wa pumbwa opo u dule okutauluka omaupyakadi manene nokuninga omatokolo a kwata moiti monghalamwenyo yoye. Ngeenge owa ningi ngaho, ito ka hafifa ashike ovadali voye nosho yo Jehova, ndele oto ka mona yo ehafo lashili monghalamwenyo yoye.

[Eshangelo lopedu]

a Omadina oo hao ovanhu ovo lelalela.

Oto nyamukula ngahelipi?

• Ongahelipi ovanyasha tava dulu okutambula ko nokumona ouwa meemhango nomomapukululo ovadali vavo?

• Omolwashike sha fimana okukala u na etaleko loimaliwa li li pandjele?

• Ongahelipi to dulu okukanyatela oudiinini woye kuJehova nokuli nongeenge u li oove auke?

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma