ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w17 Oktoba ep. 7-11
  • ‘Hola moilonga nomoshili’

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • ‘Hola moilonga nomoshili’
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo Shokukonakonwa)—2017
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • OHOLE YASHILI OHAI FINDI OHOLE YOIPUPULU
  • NGHEE HATU DULU OKUULIKA OHOLE “MOILONGA NOMOSHILI”
  • ‘Kaleni nokweenda mohole’
    Ehena popepi naJehova
  • Ohole oukwatya u nondilo
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo Shokukonakonwa)—2017
  • Ino efa ohole yoye i talale
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo Shokukonakonwa)—2017
  • Nghee hatu dulu okukaleka ohole yetu yokuholafana ya xwama
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (yokukonakonwa)-2023
Tala ouyelele muhapu
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo Shokukonakonwa)—2017
w17 Oktoba ep. 7-11
Eendombwedi daJehova tadi longele kumwe pOlupale lOuhamba

‘Hola moilonga nomoshili’

“Inatu kaleni nokuhola nondjovo nelaka, ndelenee omoilonga nomoshili.” — 1 JOH. 3:18.

OMAIMBILO: 72, 124

OTO DIMBULUKA?

  • Ohole yoludi lilipi ya denga mbada?

  • “Ohole ihe na oihelele” oshike?

  • Ongahelipi hatu dulu okukala noushili kutya ohole yetu oyoshili?

1. Ohole yoludi lilipi ya denga mbada nomolwashike? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

OHOLE ya kanghamena komafinamhango ouyuki (a·gaʹpe) oi li oshali ya dja kuJehova. Oye Odjo yayo. (1 Joh. 4:7) Ohole yoludi olo oya denga mbada. Otai dulu okukala ya kwatela mo okunakonasha navamwe noku va ulikila ohamu nohai hololwa kokuheliholamwene omolwouwa wavamwe. She likolelela kembo limwe louyelele, ohole yo-a·gaʹpe ‘otai dulu okulimonikila meenghatu odo hatu katuka.’ Ngeenge hatu ulike ile hatu ulikilwa ohole yokuheliholamwene onghalamwenyo yetu ohai kala ya mbilipalelwa, i nehafo nosho yo eityo.

2, 3. Jehova okwa ulikila ngahelipi ovanhu ohole yokuheliholamwene?

2 Jehova okwa ulikila ovanhu ohole ofimbo nokuli ina shita Adam naEva. Okwa shita edu li kale olukalwa lovanhu fiyo alushe, onhele omo ovanhu tava dulu okuhafela onghalamwenyo pauyadi ndele haku kala mo ashike ngahenya. Jehova okwa ninga ngaho omolwouwa wetu, ndele hamolwouwa waye mwene. Natango okwa ulikila ovana vaye vokombada yedu ohole yokuheliholamwene eshi e va pa eteelelo lokukala nomwenyo fiyo alushe moParadisa oyo e va longekidila.

3 Konima younashibofa wAdam naEva, Jehova okwa li a ulika ohole inene yokuheliholamwene. Okwa li a longekidila oludalo lovanashibofa ovo vavali ekulilo, e noushili kutya vamwe vomuvo otava ka ulika ohokwe mohole yaYe. (Gen. 3:15; 1 Joh. 4:10) Okudja efimbo olo Jehova a udaneka Omuxupifi womonakwiiwa, okwa kala a tala ko eyambo olo la fa la ningwa nale. Konima yomido 4 000, Jehova okwa li a yamba po Omona waye ewifa oo e mu pula ondilo inenenene omolwetu. (Joh. 3:16) Inatu pandula tuu ohole yaJehova yokuheliholamwene!

4. Oshike tashi ulike kutya ovanhu inava wanenena otava dulu okuulika ohole yokuheliholamwene?

4 Nafye ohatu dulu okuulika ohole yokuheliholamwene molwaashi Kalunga okwe tu shita oshifeka shaye. Oulunde oo twa fyuulula owe shi ningifa shidjuu kufye okuulika ohole, ndele inau kufa po okudula kwetu oku i ulika. Abel okwa li a ulikila Kalunga ohole yokuheliholamwene eshi a li e mu pa eyambo la denga mbada. (Gen. 4:3, 4) Noa okwa li a ulikila vamwe ohole yokuheliholamwene eshi a udifa etumwalaka laKalunga oule womido nonande ka li a mona omunhu ta pwilikine. (2 Pet. 2:5) Abraham okwa li a pitifa komesho ohole yokuhola Kalunga ponhele yokulihola mwene eshi a li a lombwelwa a yambe po omona waye Isak. (Jak. 2:21) Ngaashi ovalumenhu ovo ovadiinini, nafye otwa hala okuulika ohole, nonande otwa taalela omashongo.

OHOLE YASHILI OHAI FINDI OHOLE YOIPUPULU

5. Omeenghedi dilipi hatu dulu okuulika ohole yashili?

5 Ombiibeli oya yelifa kutya ohole yashili ihai ulikwa “nondjovo nelaka, ndelenee omoilonga nomoshili!” (1 Joh. 3:18) Mbela osho osha hala kutya itatu dulu okuulika ohole okupitila meendjovo detu? Hasho nandenande. (1 Tes. 4:18) Ponhele yaasho, osha hala kutya ohole yetu inai kala ye likolelela keendjovo, unene tuu ngeenge eenghalo otadi pula tu katuke onghatu. Pashihopaenenwa, ngeenge Omukriste mukwetu okwa pumbwa oipumbiwa yakwalukeshe yonghalamwenyo, okwa pumbwa shihapu shihe fi ashike oku mu halela ouwa. (Jak. 2:15, 16) Sha faafana, ohole yokuhola Jehova nosho yo vakwetu ohai tu linyengifa tuha pule ashike Kalunga ‘a tume ovanailonga keteyo’ ndele nafye tu kufe yo ombinga pauyadi moilonga yokuudifa. — Mat. 9:38.

6, 7. (a) Ohole “ihe neliningifo” oshike? (b) Oihopaenenwa imwe ilipi i na sha nohole yoipupulu?

6 Omuyapostoli Johannes okwa shanga kutya otu nokuhola ‘moilonga nomoshili!’ Onghee hano, ohole yetu “inai kala noihelele,” ile “neliningifo.” (Rom. 12:9; 2 Kor. 6:6) Osho osha hala kutya itatu dulu okuulika ohole yashili ngeenge ohatu liningifa tu kale osho tuhe li, twa fa ngeno twa djala oshiuvikilifo. Otashi dulika tu lipule kutya, ‘Mbela oku na ngoo oshinima sha tya ngaho ngaashi ohole i na oihelele?’ Hasho naanaa. Osho kashi fi ohole yashili nandenande ndele ohole yoipupulu.

7 Diladila koihopaenenwa imwe i na sha nohole yoipupulu. Moshikunino shaEden, Satana okwa li te liningifa a fa ngeno a halela Eva ouwa, ndele paulelalela eenghatu daye oda li dokuliholamwene nodi noihelele. (Gen. 3:4, 5) Pefimbo laDavid, Ahitofel okwa li a ulika kutya oukaume waye nohamba owoukengeleledi. Ahitofel okwa li a ninga omukengeleledi eshi a li a mona kutya ota dulu okumona ouwa. (2 Sam. 15:31) Sha faafana nokunena, ovashunimonima nosho yo vamwe ovo hava eta etukauko meongalo ohava longifa “eendjovo da fewa da fa omaadi” opo ve liningife va kale tava monika va fa ovanahole, ashike elinyengotomheno lavo olokuliholamwene. — Rom. 16:17, 18.

8. Epulo lilipi hatu dulu okulipula?

8 Ohole yoihelele oi fifa ohoni unene molwaashi oi li omhinge noukwatya wopakalunga wohole yokuheliholamwene. Oipupulu ya tya ngaho otai dulu okupukifa ovanhu, ndele itai pukifa Jehova. Jesus okwa ti kutya ovo va fa ovanaihelele otava ka handukilwa “nehandu linene.” (Mat. 24:51, yelekanifa no-NW.) Ashike ovapiya vaJehova inava hala okuulika nandenande ohole i noihelele. Oshiwa okulipula kutya, ‘Mbela ohandi ulike ngoo alushe ohole yashili, inai nwefwa mo kokuliholamwene ile komapukifo?’ Natu ka kundafaneni eenghedi omuwoi di na sha nanghee hatu dulu okuulika ohole “ihe neliningifo.”

NGHEE HATU DULU OKUULIKA OHOLE “MOILONGA NOMOSHILI”

9. Ohole yashili ohai tu linyengifa tu ninge shike?

9 Kwafela nehafo nopehe na okuliulika. Natu kale twa hala okulongela ovamwatate oilonga yopahole “meholeko” ile monanguwi, ngeenge otashi shiiva. (Lesha Mateus 6:1-4.) Ananias naSafira ova li va dopa okuninga ngaho. Kava li va wanenwa kokuyambidida meholeko, ova li va popya tava wedele shi na sha nomayambidido avo nova li va mona oilanduliko inyanyalifi omolwoihelele yavo. (Oil. 5:1-10) Mepingafano naasho, ohole yashili ohai tu linyengifa tu mone ehafo mokukwafela ovamwatate nopehe na okuliulika ile okumonika. Pashihopaenenwa, ovamwatate ovo hava kwafele Olutuwiliki shi na sha nokulongekida eendja dopamhepo ihave litumbalekifa, ile va holole kutya oishangomwa ilipi va kufa ombinga muyo.

10. Ongahelipi hatu dulu okutula po oshihopaenenwa mokufimaneka vamwe?

10 Tula po oshihopaenenwa mokufimaneka vamwe. (Lesha Ovaroma 12:10.) Jesus okwa tula po oshihopaenenwa shokufimaneka vamwe eshi a longa oshilonga shidinifi. (Joh 13:3-5, 12-15) Otashi dulika twa pumbwa okulonga noudiinini opo tu kulike elininipiko olo la pumbiwa tu fimaneke vamwe monghedi ya tya ngaho. Nokuli novayapostoli kava li ve udite ko filufilu oinima imwe oyo Jesus a li a ninga fiyo osheshi va tililwa omhepo iyapuki. (Joh 13:7) Ohatu dulu okufimaneka vamwe mokukala ihatu diladila unene kufye vene omolwehongo letu, oinima yetu yopamaliko, ile omaufembanghenda oo tu na moilonga yaJehova. (Rom. 12:3) Ponhele yokukala twa twila ondubo ovo tava tangwa, ohatu hafele pamwe navo nokuli nonande otu udite kutya otwa wana okufimanekwa shi fike pamwe ile okupandulwa mwaasho sha ningwa po.

11. Omolwashike olupandu letu li nokukala li li paushili?

11 Kala ho pandula ovamwaxo tashi di komutima. Natu kale hatu kongo eemhito tu pandule vakwetu molwaashi eendjovo diwa dolupandu ‘ohadi tungu.’ (Ef. 4:29) Ashike, natu kale ovanashili. Ngeenge hasho, ohatu ke lihanga hatu mbweenga omunhu ile tuha yandje omayele oo a pumbiwa. (Omayel. 29:5) Okupandula umwe ndele hatu ke mu popila vali mowii oku li oludi loihelele. Omuyapostoli Paulus okwa li a henuka omwiyo wa tya ngaho nokwa tula po oshihopaenenwa shiwa mokuulikila vamwe ohole yashili monghedi omo a li he va pandula. Pashihopaenenwa, okwa li a pandula shili Ovakriste vomuKorinto shi na sha nelihumbato lavo. (1 Kor. 11:2) Ashike ngeenge inava wana okupandulwa, ohe va yelifile nawa nonghenda. — 1 Kor. 11:20-22.

Omumwameme ta tula oimaliwa mekutu ndele te i twala komumwameme oo e na omhumbwe

Okukwafela ovamwatate ovo va pumbwa ekwafo oku li onghedi imwe yokuulika ohole yetu nosho yo okuyakulafana (Tala okatendo 12)

12. Ongahelipi hatu dulu okuulika ohole yashili ngeenge hatu yakula vamwe?

12 Kala ho yakula vamwe. Jehova okwe tu lombwela tu kale hatu kwafele ovamwatate novamwameme nehalo liwa. (Lesha 1 Johannes 3:17.) Ashike otu noku shi ninga nelinyengotomheno la yuka, hatu henuka oikala yokuliholamwene. Ohatu dulu okulipula kutya: ‘Mbela ohandi yakula ashike ookaume kange kopofingo, ovanenenhu, ile ovo tashi dulika va ningile nge ouwa monghedi i lili? Ile ohandi kongo ngoo eemhito ndi kale handi kwafele nehalo liwa ovamwatate novamwameme ovo ndihe shii nawa ile ovo itava dulu okwaalulila nge sha?’ (Luk. 14:12-14) Ongahelipi ngeenge Omukriste mukwetu okwe lihange e li momhumbwe molwaashi ina katuka pandunge ile ehe na olupandu omolwouwa oo twe mu ningila? Monghalo ya tya ngaho, otu nokutula moilonga omayele aa: “Kaleni hamu yakula ovaenda nokuyakulafana hakungongotola.” (1 Pet. 4:9) Ngeenge owa shikula omayele oo, oto ka mona ehafo olo hali di mokuyandja nelinyengotomheno la yuka. — Oil. 20:35.

13. (a) Onaini tashi dulu okukala unene eshongo okukwafela ovo ve li oingone? (b) Oinima ilipi tai wapalele hatu dulu okuninga opo tu yambidide oingone?

13 Kala ho kwafele oingone. Ohole yetu yashili otai dulu okuyelekwa koshipango shOmbiibeli osho kutya, “yakuleni oingone, aveshe va taleni onheni.” (1 Tes. 5:14) Nonande vahapu ovo ve li oingone lwanima ohava ka kala neitavelo la pama, vamwe ova pumbwa elididimiko letu neyambidido tali twikile. Osho otashi dulu okukala sha kwatela mo okukundafana omayele opamishangwa taa tungu, oku va shiva ve tu waimine moukalele, ile okukonga omhito tu pwilikine kuvo. Shimwe vali, ponhele ashike yokudiladila kutya omumwatate ile omumwameme okwa “pama” ile “oshingone,” otu nokudimbuluka kutya atusheni otu neenghono notu li oingone. Nokuli nomuyapostoli Paulus okwa li e shii oungone waye mwene. (2 Kor. 12:9, 10) Onghee hano, atusheni ohatu dulu okumona ouwa meyambidido lOvakriste vakwetu.

14. Ongahelipi hatu dulu okukaleka po ombili novamwatate?

14 Kala ho pange ombili navamwe. Ohatu ningi keshe osho hatu dulu opo tu kaleke po ombili novamwatate, nokuli nongeenge tu udite kutya otwa udiwa ko pambabo ile inatu ungaungiwa nafye pauyuki. (Lesha Ovaroma 12:17, 18.) Okuyandja ombili otaku dulu okumbilipaleka omunhu oo a uda nai, ashike otu noku shi ninga tashi di komutima. Pashihopaenenwa, ponhele ashike yokutya, “Ombili eshi u udite ngaho,” oto dulu okudimina epuko olo u na moupyakadi oo mokutya, “Ombili eshi nda popya eendjovo de ku udifa nai.” Ombili oya fimana unene tuu mohombo. Omushamane nomukulukadi kave nokukala tave liningifa va fa ve holafane pokati kovanhu ofimbo ngeenge ve li ovo aveke ihava popi, hava longifa omalaka a honga, ile hava hepekafana kolutu.

15. Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya ediminepo letu olashili?

15 Kala ho dimine po vamwe nehalo liwa. Ohatu dimine po umwe oo e tu udifa nai noiha tu mu kwatele onghone. ‘Mokulididimikilafana mohole, ndele hatu kala twa hala shili okudiinina oukumwe momhepo omekwamo lombili lokumanga kumwe’ ohatu dulu okudimina po vamwe nehalo liwa ovo tashi dulika ve tu udifa nai inave shi didilika. (Ef. 4:2, 3) Opo okudimina po kwetu ku kale kwashili, otu nokupangela okudiladila kwetu opo tuha ‘dimbulukwe owii twe u ningilwa.’ (1 Kor. 13:4, 5) Ngeenge otwa kwatele vamwe onghone ile otwa kala twa handuka, itatu nyono po ashike filufilu ekwatafano letu novamwatate ile novamwameme ndele onaJehova yo. (Mat. 6:14, 15) Ohatu dulu yo okuulika ediminepo letu lashili mokwiilikanena ovo va nyona kufye. — Luk. 6:27, 28.

16. Otu nokutala ko ngahelipi oinakuwanifwa moilonga yaJehova?

16 Kala ho ningi omaliyambo omolwouwa wavamwe. Ngeenge otwa pewa oinakuwanifwa moilonga yaJehova, otu noku i tala ko i li omhito yokuulika ohole yetu yashili ‘mokuhakonga ouwa wetu vene, ndelenee omokukonga ouwa wavamwe.’ (1 Kor. 10:24) Pashihopaenenwa, poyoongalele yetu inini naayo yakula, ovayakuli ohava kala ve noshinakuwanifwa shokupashukila oipundi ofimbo vamwe inave uya mo monhele oyo. Ponhele va tale ko oshinakuwanifwa osho shi li omhito yokulikongela oipundi yokomesho nosho yo omaukwaneumbo avo, ovamwatate vahapu va tya ngaho ohava hoolola okukala omutumba koipundi oyo ya xupa po ngeenge ovanhu aveshe va kala omutumba. Ngeenge tava ningile vamwe ouwa monghedi ya tya ngaho, otava ulike ohole yokuheliholamwene. Ongahelipi to dulu okuhopaenena oshihopaenenwa shavo shiwa?

17. Ohole yashili ohai linyengifa omunhu a ninge shike ngeenge a nyona sha kwata moiti?

17 Hepaulula nokweefa po omanyono omeholeko. Ovakriste vamwe ovo va nyona enyono la kwata moiti ohava kendabala oku li holeka opo va henuke okukala va fya ohoni ile okunyemateka vamwe. (Omayel. 28:13) Ashike, onghedi ya tya ngaho kai li pahole, molwaashi ihai ehameke ashike omunyoni ndele ohai ehameke yo vamwe. Otai dulu okwiimba omhepo yaKalunga i kunguluke nawa nokunyona po ombili yeongalo alishe. (Ef. 4:30) Ohole yashili ohai linyengifa Ovakriste ovo va nyona omanyono a kwata moiti opo va popye novakulunhuongalo va dule okupewa ekwafo olo va pumbwa. — Jak. 5:14, 15.

18. Ohole yashili oya fimana shi fike peni?

18 Ohole oinene i dule omaukwatya aeshe. (1 Kor. 13:13) Ohai tu didilikifa mo tu li ovashikuli vaJesus novahopaeleli vaJehova, Odjo yohole. (Ef. 5:1, 2) Paulus okwa ti: Ngeenge “ame nghi nohole, ame nghi fi sha.” (1 Kor. 13:2) Natu twikileni okuulika ohole “moilonga nomoshili” ndele ha “nondjovo” ashike.

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma