OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 18
Mbela oto ka pundukifwa kuJesus?
“Ou ita limbililwa nge ota kala a hafa.” — MAT. 11:6.
EIMBILO 54 ‘Ei oyo ondjila’
EXUKU LOSHITUKULWAa
1. Oshike sha li she ku kumwifa eshi wa kendabala oshikando shotete okuudifila vamwe etumwalaka lOmbiibeli?
MBELA oto dimbuluka eshi wa didilika oshikando shotete kutya owa mona oshili? Ashishe osho we lihonga mOmbiibeli osha li sha yela nou shi udite ko nawa. Owa li to diladila kutya keshe umwe ota ka tambula ko oinima oyo wa itavela. Owa li wa tomhwa kutya etumwalaka lOmbiibeli otali va kwafele va kale nonghalamwenyo tai ti sha paife nosho yo eteelelo litunhula monakwiiwa. (Eps. 119:105) Onghee hano, owa li wa lombwela nexwamo ookaume koye aveshe novapambele voye oshili oyo we lihonga. Ndele oshike sha ningwa po? Shikumwifi, vahapu inava tambula ko osho we va lombwela.
2-3. Ovanhu vahapu vopefimbo laJesus ova li ve linyenga ngahelipi?
2 Inatu kala twa kumwa ngeenge ovanhu vahapu itava tambula ko etumwalaka olo hatu udifa. Ovanhu vahapu vopefimbo laJesus kava li ve mu tambula ko, nonande okwa li a longa oikumwifalonga, oyo tai ulike kutya ota yambididwa kuKalunga. Pashihopaenenwa, Jesus okwa li a nyumuna Lasarus, oshikumwifilonga osho nokuli naavo va li hava pataneke Jesus ve shi dimina. Ashike nande ongaho, ovawiliki velongelokalunga lOshijuda kava li va dimina kutya Jesus oye Messias. Ova li nokuli va hala okudipaa Jesus naLasarus. — Joh. 11:47, 48, 53; 12:9-11.
3 Jesus okwa li e shii kutya ovanhu vahapu itava ka dimina kutya oye Messias. (Joh. 5:39-44) Okwa li a lombwela ongudu yovahongwa vaJohannes Omuninginifi ta ti: “Ou ita limbililwa nge ota kala a hafa.” (Mat. 11:2, 3, 6) Omolwashike ovanhu vahapu va li inava tambula ko Jesus?
4. Oshike hatu ka kundafana moshitukulwa eshi?
4 Moshitukulwa eshi naashi tashi shikula ko ohatu ka tala komatomheno onhumba kutya omolwashike ovanhu vahapu vomefelemudo lotete va li inava itavela muJesus. Ohatu ka tala yo kutya omolwashike ovanhu vahapu kunena va efa va pundukifwe. Naasho sha fimanenena, ohatu ke lihonga kutya omolwashike tu na okukala neitavelo la kola muJesus, opo tuha punduke.
(1) ONAKUDIWA YAJESUS
Vahapu ova li va pundukifwa konakudiwa yaJesus. Ongahelipi oshinima sha faafana tashi dulu okupundukifa vamwe kunena? (Tala okatendo 5)b
5. Omolwashike tashi dulika vamwe va li va fika pexulifodiladilo kutya Jesus haye Messias omuudanekwa?
5 Vahapu ova li va pundukifwa konakudiwa yaJesus. Ova li va dimina kutya Jesus oku li omuhongi a denga mbada nokwa longa oikumwifilonga. Ashike ova li ve mu tala ko e li omonamati womuhongi woipilangi ohepele. Okwa dja yo muNasaret, oshilando osho sha li sha talika ko inashi tumbala. Nokuli naNatanael, oo a ka ninga omuhongwa waJesus, pehovelo okwa tile: “MuNasaret otamu dulu ngoo okudja sha shiwa?” (Joh. 1:46) Natanael otashi dulika a li a dina oshilando omo mwa li hamu di Jesus. Ile tashi dulika a li e na momadiladilo exunganeko olo tali hangwa muMika 5:2, olo la popya kutya Messias ota ka dalelwa muBetlehem, ndele hamuNasaret.
6. Oshike sha li tashi dulu okukwafela ovanhu vopefimbo laJesus ve mu didilike mo e li Messias?
6 Omishangwa otadi ti ngahelipi? Omuprofeti Jesaja okwa li a xunganeka kutya ovatondi vaJesus otava ka dopa okuyandja elitulemo kouyelele “womepupi [laMessias].” (Jes. 53:8) Ouyelele muhapu u na sha naasho owa li wa xunganekwa. Ngeno ovanhu ovo ova kufile efimbo va konakone oushili aushe, ngeno ova ka mona kutya Jesus okwa dalelwa muBetlehem, nonokutya okwa dja moludalo lohamba David. (Luk. 2:4-7) Onghee hano, Jesus okwa li a dalelwa monhele oyo ya xunganekwa muMika 5:2. Ndele mbela oupyakadi owa li peni? Ovanhu ova li va tokola diva. Kava li ve na ouyelele we lixwa po. Naasho oshe va pundukifa.
7. Omolwashike ovanhu vahapu kunena ihava tambula ko ovapiya vaJehova?
7 Mbela otu wete oupyakadi wa faafana kunena? Heeno. Ovapiya vaJehova vahapu ove na onghalamwenyo yanafangwa nova talika ko kuvahapu ve li “ovanhu vongaho inava hongwa.” (Oil. 4:13) Vamwe ove udite kutya oshiwana shaKalunga itashi dulu okuhonga kombinga yOmbiibeli, molwaashi inashi ya keefikola da fimana domalongelokalunga. Vamwe ohava ti kutya Eendombwedi daJehova “elongelokalunga lomoAmerica,” ashike oushili oyoo kutya Eendombwedi dihapu kadi li moUnited States. Natango, vamwe ohava lombwelwa kutya Eendombwedi inadi itavela muJesus. Oule womido, ovapiya vaJehova ova kala hava ifanwa kutya ove li “ovayambididi voukomunisi,” “eendaadi daAmerica” nosho yo “ovanashibofa.” Ndele molwaashi ovo va lombwelwa omahokololo oo kave na oushili, ile inava dimina oshili, oshe va pundukifa.
8. Metwokumwe nOilonga 17:11, oshike ovanhu ve na okuninga ngeenge ova hala okudidilika mo ovapiya vaKalunga kunena?
8 Ongahelipi umwe ta dulu okuhenuka okupundukifwa? Ovanhu ova pumbwa okukonakona oshili. Omushangi wEvangeli wedina Lukas osho a li a tokola okuninga ngaho. Okwa li a longa noudiinini ‘mokukonakona oinima aishe.’ Okwa li a hala ovaleshi vaye va ‘shiive oinima’ oyo va uda kombinga yaJesus. (Luk. 1:1-4) Ovajuda vomuBerea shonale navo ova li va ninga ngaashi Lukas. Eshi va uda onghundana iwa oshikando shotete kombinga yaJesus, ova li va konakona Omishangwa dOshiheberi, opo va shilipaleke kutya osho tava hongwa oshoshili. (Lesha Oilonga 17:11.) Sha faafana, nokunena ovanhu ova pumbwa okukala hava konakona ouyelele aushe. Ova pumbwa okukala hava yelekanifa osho tava hongwa koshiwana shaKalunga naasho Omishangwa tadi ti. Ova pumbwa yo okukonakona osho ovapiya vaJehova va ninga mefimbo opo la di ko. Ngeenge ova kala hava konakona nawa oinima moule, otashi ke va kwafela vaha tokole meendelelo novaha fike pexulifodiladilo la puka kwaasho va uda kuvamwe.
(2) JESUS A ANYA OKULONGA OIKUMWIFILONGA OPO E LIULIKE
Vahapu ova li va pundukifwa eshi Jesus a anya okuninga oikumwifalonga opo e liulike. Ongahelipi oshinima sha faafana tashi dulu okupundukifa vamwe kunena? (Tala okatendo 9-10)c
9. Oshike sha li sha ningwa po eshi Jesus a li a anya okuninga edidiliko okudja meulu?
9 Ovanhu vamwe vopefimbo laJesus kava li va hokwa omahongo aye mahokwifa. Ova li va teelela shihapu. Ova li va hala e va ulikile “edidiliko la dja meulu,” opo a ulike kutya oye Messias. (Mat. 16:1) Otashi dulika va li va hala a ninge ngaho, molwaashi kava li ve udite ko omushangwa waDaniel 7:13, 14. Ndele efimbo laJehova lokuwanifa po exunganeko olo kala li la fika natango. Osho Jesus a li ta hongo osha li sha wana oku va tomha kutya oye Messias. Ashike eshi a li a anya oku va pa edidiliko, olo va li tave mu pula, osha li she va pundukifa. — Mat. 16:4.
10. Jesus okwa li a wanifa po ngahelipi eendjovo daJesaja odo a shanga kombinga yaMessias?
10 Omishangwa otadi ti ngahelipi? Omuprofeti Jesaja okwa shanga shi na sha naMessias a ti: “Ye ita kala nokwiingida nokupopya pombada, nondaka yaye ite i yelula pombada momapandavanda.” (Jes. 42:1, 2) Jesus eshi a li ta udifa ka li ta yukifa elitulemo kuye mwene. Ka li a tunga eetembeli noka li ha djala oikutu ye likalekelwa yomalongelokalunga. Ka li yo ha komangele ovanhu ve mu ifane nomadinafimaneko, oo haa ifanwa ovawiliki vomalongelokalunga. Eshi Jesus a li koshipala shohamba Herodes, okwa li a anya okuninga edidiliko, opo e liulike. (Luk. 23:8-11) Jesus okwa li a longa oikumwifilonga yonhumba, ashike elalakano laye ola li okuyandja elitulemo kokuudifa onghundana iwa. Okwa li a lombwela ovahongwa vaye, a ti: “Osheshi osho nda endela.” — Mark. 1:38.
11. Omadiladilo a puka elipi ovanhu vamwe ve na kunena?
11 Mbela otu wete oupyakadi wa faafana kunena? Heeno. Ovanhu vahapu kunena ohava kala va kuminwa omatungo manene eengeleka, oo a tungwa noinima yondilo kovawiliki vomalongelokalunga, ovo hava ifanwa nomadinafimaneko, oo a talika ko a fimana. Osho hava udifa ohashi dimbuwa diva noihashi kala shi na eityo lasha. Ndele mbela ovanhu ovo hava i komalongelokalunga a tya ngaho ohave lihongo ko shike shi na sha naKalunga nosho yo omalalakano aye? Ovo have uya kokwoongala kwetu kwOpakriste ohave lihongo oiteelelwa yaJehova, nanghee ve na okukala metwokumwe nehalo laye. Omalupale Ouhamba etu okwa yela noku li pandjele, noinaa wapekwa noinima yondilo unene. Ovo hava kwatele komesho ihava djala oikutu ye likalekelwa. Ihava ifanwa yo nomadinafimaneko onhumba. Ehongo letu nosho yo osho twa itavela oya kanghamena kOmbiibeli. Ashike nande ongaho, osho osha pundukifa vahapu kunena, molwaashi ohava diladila kutya onghedi yetu yokulongela Kalunga oi li paunafangwa unene. Nokuli naasho hatu hongo itashi tu kumwe naasho va hala okuuda.
12. Ngaashi sha yelifwa mOvaheberi 11:1, 6, eitavelo letu oli na okukala la kanghamena kushike?
12 Ongahelipi hatu dulu okuhenuka okupundukifwa? Omuyapostoli Paulus okwa li a lombwela Ovakriste vomuRoma, a ti: “Omunhu oha itavele osho a uda. Natango, omunhu oha udu ashike kombinga yaKristus ngeenge a udifilwa kuumwe.” (Rom. 10:17) Onghee hano, ohatu pameke eitavelo letu mokukonakona Omishangwa, ndele hamokukufa ombinga moivilo yomalongelokalunga ihe li pamishangwa, nonande otashi dulika tai monika ihokwifa. Eitavelo letu ola pumbwa okukala la kanghamena koshili, molwaashi “omunhu ngeenge ke na eitavelo, ita dulu okuhafifa Kalunga.” (Lesha Ovaheberi 11:1, 6.) Onghee hano, inatu pumbwa okumona edidiliko okudja meulu li tu ulikile kutya otwa mona oshili. Ngeenge otwa konakona Ombiibeli noukeka, otashi ke tu kwafela tu mone kutya otwa mona oshili noitatu ka kala tu na omalimbililo asha.
(3) JESUS KA LI A SHIKULA EENGHEDINDJIKILILE DIHAPU DOSHIJUDA
Vahapu ova li va pundukifwa eshi Jesus ina kufa ombinga momifyuululwakalo davo. Ongahelipi oshinima sha faafana tashi dulu okupundukifa vamwe kunena? (Tala okatendo 13)d
13. Oshike sha ningifa vahapu vaha tambule ko Jesus?
13 Pefimbo laJesus, ovahongwa vaJohannes Omuninginifi ova li va limbililwa, molwaashi ovahongwa vaJesus kava li have lidilike oikulya. Jesus okwa li e va yelifila kutya kave na etomheno lokulidilika oikulya, ofimbo natango e li momwenyo. (Mat. 9:14-17) Ashike nande ongaho, Ovafarisai nosho yo ovapataneki vamwe vaye ova li ve mu tokola, molwaashi iha shikula eenghedindjikilile nomifyuululwakalo davo. Ova li va handuka eshi a velula ovanhu vamwe mefiku lEshabata. (Mark. 3:1-6; Joh. 9:16) Shikwao vali, ova li va fimaneka Eshabata, ndele kava li ve na oupyakadi u na sha nokulandifila motembeli. Ova li va handuka neenghono eshi Jesus e va taataa mo. (Mat. 21:12, 13, 15) Eshi Jesus a li ta udifile moshinagoga muNasaret, ovo va li mo ova li va handuka neenghono, eshi a longifa oshihopaenenwa shondjokonona yOvaisrael, opo a ulike kutya ove lihole voovene nokave na eitavelo. (Luk. 4:16, 25-30) Ovanhu vahapu osha li she va pundukifa, molwaashi Jesus ka li a ninga oinima oyo va li va teelela a ninge. — Mat. 11:16-19.
14. Omolwashike Jesus a tokola omifyuululwakalo dopanhu odo dihe li paMishangwa?
14 Omishangwa otadi ti ngahelipi? Jehova okwa popya okupitila momuprofeti waye Jesaja a ti: “Osheshi ovanhu ava otava ehene kwaame nomakanya avo, ndele tava fimaneke nge nomilungu davo, ndele eemwenyo davo ove di kaleka kokule naame, netilokalunga lavo oshipango shongaho ve shi longwa kovanhu.” (Jes. 29:13) Jesus okwa li e li mondjila eshi a tokola omifyuululwakalo dopanhu, odo dihe li metwokumwe nOmishangwa. Ovanhu ovo va pitifa komesho eemhango dopanhu nomifyuululwakalo komesho yOmishangwa, inava tambula ko Jehova nosho yo Messias, oo a tuma.
15. Omolwashike ovanhu vahapu kunena vehe hole Eendombwedi daJehova?
15 Mbela otu wete oupyakadi wa faafana kunena? Heeno. Ovanhu vahapu ohava udu nai ngeenge Eendombwedi daJehova itadi va waimine moivilo yopamifyuululwakalo ihe li pamishangwa, ngaashi omadalo nosho yo Okrismesa. Vamwe ohava handuka ngeenge Eendombwedi daJehova itadi va waimine moivilo yopashiwana. Ile eshi ihadi shikula eenghedindjikilile, odo hadi ningwa pomafudiko, dihe li metwokumwe nEendjovo daKalunga. Ovo hava pundukifwa koinima ya tya ngaho, otashi dulika va itavela kutya Kalunga okwa hokwa onghedi omo tave mu longele. Ashike itave mu hafifa ngeenge ova pitifa komesho omifyuululwakalo domounyuni, ponhele yomahongo a yela, oo taa hangwa mOmbiibeli. — Mark. 7:7-9.
16. Metwokumwe nEpsalme 119:97, 113, 163-165, oshike tu na okuninga, noshike tu na okuhenuka?
16 Ongahelipi hatu dulu okuhenuka okupundukifwa? Otwa pumbwa okukala tu hole neenghono eemhango nomafinamhango aJehova. (Lesha Epsalme 119:97, 113, 163-165.) Ngeenge otu hole Jehova, ohatu ka henuka eenghulunghedi adishe odo ina hokwa. Itatu ka efa nande osha shi ye moshipala ohole yetu yoku hola Jehova.
(4) JESUS KA LI A ETA OMALUNDULUKO E NA SHA NOPOLOTIKA
Vahapu ova li va pundukifwa eshi Jesus a li ehe na ohokwe moinima yopapolotika. Ongahelipi oshinima sha faafana tashi dulu okupundukifa vamwe kunena? (Tala okatendo 17)e
17. Oinima ilipi ya li ya pundukifa ovanhu vahapu vopefimbo laJesus?
17 Ovanhu vamwe vopefimbo laJesus ova li va hala omalunduluko omeendelelo opapolotika. Ova li va teelela Messias e uye e va mangulule komafininiko epangelo laRoma. Ashike eshi va li va kendabala okuninga Jesus ohamba yavo, okwa li e shi anya. (Joh. 6:14, 15) Ovapristeri nosho yo ovanhu vamwe, ova li va tila kutya Jesus ota ka eta omalunduluko e na sha nopolotika. Kungaho, Ovaroma ova li va handuka, ndele tava kufa ovapristeri eenghonopangelo. Ovajuda vahapu kava li va tambula ko Jesus, molwaashi ova li tave lipula shi na sha nopolotika.
18. Omaxunganeko Ombiibeli e na sha naMessias elipi vahapu ve lidimbika?
18 Omishangwa otadi ti ngahelipi? Nonande omaxunganeko mahapu okwa xunganeka kutya mokweendela ko kwefimbo Messias ota ka ninga omukwaita Omufindani, amwe okwa xunganeka kutya tete oku na okufya omolwomatimba etu. (Jes. 53:9, 12) Mbela omolwashike va li ve na etaleko la puka li na sha naMessias? Vahapu vopefimbo laJesus ova li ve lipwililikila omaxunganeko, oo inaa popya shi na sha nokukandula po omaupyakadi avo pefimbo opo. — Joh. 6:26, 27.
19. Omataleko a puka elipi a pundukifa ovanhu vahapu kunena?
19 Mbela otu wete oupyakadi wa faafana kunena? Heeno. Vahapu ova pundukifwa kunena, molwaashi ihatu kufa ombinga moinima yopolotika. Ova teelela tu kale hatu kufa ombinga momahoololo. Onghee hano, pataleko laJehova otu shi shii kutya ngeenge otwa hoolola omupangeli wopanhu e tu pangele, kungaho, Oye twa ekelashi. (1 Sam. 8:4-7) Ovanhu otashi dulika yo va teelela tu tunge eefikola, oipangelo nokuninga oinima imwe, opo tu kwafele ovanhu. Ova pundukifwa molwaashi ohatu yandje elitulemo lihapu koilonga yokuudifa, ndele hakekandulepo lomeendelelo lomaupyakadi omounyuni.
20. Metwokumwe neendjovo daJesus odo tadi hangwa muMateus 7:21-23, otwa pumbwa okukala hatu yandje elitulemo kushike?
20 Ongahelipi hatu dulu okuhenuka okupundukifwa? (Lesha Mateus 7:21-23.) Otwa pumbwa okukala hatu yandje elitulemo koilonga oyo Jesus e tu lombwela tu ninge. (Mat. 28:19, 20) Inatu efa tu piyaanekwe kopolotika nosho yo kekandulepo lomaupyakadi ounyuni ou. Otu hole ovanhu vakwetu nohatu lipula shi na sha nomaupyakadi avo. Ashike otu shii kutya onghedi ya denga mbada omo hatu tu dulu oku va kwafela, omoku va honga kombinga yOuhamba waKalunga noku va kwafela va pange oukaume naJehova.
21. Otu na okukala twa tokola toko okuninga shike?
21 Moshitukulwa eshi otwa kundafana oinima yopane, oyo ya li ya pundukifa ovanhu vahapu vomefelemudo lotete vaha tambule ko Jesus. Oinima oyo oya ningifa vamwe nokunena vaha tambule ko ovashikuli vaye. Ndele mbela oinima oyo oyo ashike tu na okuhenuka? Ahowe. Moshitukulwa tashi shikula ko ohatu ka kundafana natango ikwao ine. Onghee hano, natu kale twa tokola toko tuha pundukifwe nokukaleka eitavelo letu la kola!
EIMBILO 56 Ninga oshili yoye mwene
a Nonande Jesus okwa li Omuhongi munenenene, oo a li kombada yedu, ovanhu vahapu vopefimbo laye ova li va punduka omolwaye. Omolwashike mbela? Moshitukulwa eshi ohatu ka tala komatomheno ane. Ohatu ka tala yo kutya omolwashike ovanhu vahapu kunena hava pundukifwa kwaasho ovashikuli vaJesus vashili tava popi, ile tava ningi. Naasho sha fimanenena, ohatu ke lihonga kutya omolwashike twa pumbwa eitavelo la kola muJesus, opo tuha punduke.
b OMASHANGELO OMAFANO: Filippus ta ladipike Natanael a ka shakeneke Jesus.
c OMASHANGELO OMAFANO: Jesus ta udifa onghundana iwa.
d OMASHANGELO OMAFANO: Jesus ta velula omulumenhu, oo e na eke la fya, ofimbo ovapataneki vaye tave mu tale.
e OMASHANGELO OMAFANO: Jesus a ya komhunda oye aeke.