OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 42
Oho dulika ngoo “nehalo liwa”?
‘Ounongo wopombada ohau ningifa omunhu a dulike nehalo liwa.’ — JAK. 3:17.
EIMBILO 101 Natu longeni moukumwe
EXUKU LOSHITUKULWAa
1. Omolwashike tashi dulu okukala shidjuu kufye okudulika?
MBELA oho mono shidjuu okudulika? Ohamba David osho ya li i udite ngaho noya li ya ilikana kuKalunga, tai ti: “Yambidide nge nomhepo yeduliko.” (Eps. 51:12) David okwa li e hole Jehova. Ashike nande ongaho, David omafimbo amwe okwa li ha mono shidjuu okudulika. Nafye osho hatu kala tu udite ngaho. Omolwashike? Shotete, otwa fyuulula eamo lokuhadulika. Oshitivali, Satana oha kendabala lwoikando oku tu ningifa tu tukululile Jehova oshibofa, ngaashi ye. (2 Kor. 11:3) Oshititatu, otwa dingililwa koikala younashibofa younyuni waSatana, “omhepo oyo hai ningifa ovanhu kunena vaha dulike.” (Ef. 2:2) Onghee otwa pumbwa okulonga noudiinini, opo tu kondjife okuhawanenena kwetu, Ondiaboli nosho yo ounyuni ou, opo tu dulika kuJehova nosho yo kwaavo a pa eenghonopangelo.
2. Osha hala okutya ngahelipi ‘okudulika nehalo liwa’? (Jakob 3:17)
2 Lesha Jakob 3:17. Jakob, oo a nwefwa mo, okwa ti kutya ovanhu ovanaendunge ohava “dulika nehalo liwa.” Diladila kutya osho osha hala okutya ngahelipi. Otu na okukala twa halelela nokudulika nehalo liwa kwaavo Jehova a pa eenghonopangelo donhumba. Ashike Jehova ina teelela tu dulike kuumwe, oo te tu pula tuha dulike koipango yaYe. — Oil. 4:18-20.
3. Omolwashike sha fimana kuJehova okudulika kwaavo tave tu wilike?
3 Otashi dulika tu mone shipu okudulika kuJehova shi dulife okudulika kovanhu. Komesho yaaishe, Jehova alushe oha yandje ewiliko la denga mbada. (Eps. 19:7) Ashike ovanhu ovo a pa eenghonopangelo inava wanenena. Ndele nande ongaho, Tate yetu womeulu okwa pa ovadali, ovakwanepangelo nosho yo ovakulunhuongalo eenghonopangelo. (Omayel. 6:20; 1 Tes. 5:12; 1 Pet. 2:13, 14) Ngeenge otwa dulika kuvo, ohatu ulike shili kutya ohatu dulika kuJehova. Natu ka kundafaneni nghee hatu dulu okudulika kovanhu ovo Jehova a pa eenghonopangelo, nonande omafimbo amwe otashi dulika tu mone ewiliko lavo lidjuu okutambula ko nokushikula.
DULIKA KOVADALI VOYE
4. Omolwashike ounona vahapu ihava dulika kovadali vavo?
4 Ovanyasha ova dingililwa koomakula ovo ihava “dulika kovadali.” (2 Tim. 3:1, 2) Omolwashike vahapu vomuvo ihava dulika? Vamwe ohava kala ve udite kutya ovadali vavo ovanaihelele. Ounona ova teelelwa va ninge osho ovadali vavo va dopa okuninga. Vamwe ova tala ko omayele ovadali vavo itaa longo, ile e va ngabeka unene. Ngeenge ou li omunyasha, mbela ope na efimbo limwe wa li u udite ngaho? Vahapu ohava mono shidjuu okutula moilonga oshipango shaJehova osho tashi ti: “Dulikeni kovakulunhu veni metwokumwe nehalo laKalunga, osheshi osho sha yuka.” (Ef. 6:1) Oshike tashi dulu oku ku kwafela u ninge ngaho?
5. Omolwashike shididilikwedi eshi Jesus a li ha dulika kovadali vaye, ngaashi sha popiwa muLukas 2:46-52?
5 Oto dulu okulihonga okudulika koshihopaenenwa sha denga mbada shaJesus. (1 Pet. 2:21-24) Okwa li omunhu a wanenena nokwa li e na ovadali inava wanenena. Ashike Jesus okwa li a fimaneka ovadali vaye, nokuli nonande ova li hava ningi omapuko nokava li have mu udu ko omafimbo amwe. (Ex. 20:12) Diladila kwaasho sha li sha ningwa po, eshi Jesus a li e na omido 12. (Lesha Lukas 2:46-52.) Ovadali vaye ova li ve mu fiya muJerusalem. Osha li oshinakuwanifwa shaJosef naMaria okushilipaleka kutya ounona vavo aveshe ove li pamwe navo, eshi tava shuna keumbo okudja koshivilo. Eshi Josef naMaria lwanima va mona Jesus, Maria okwa li e mu vela ombedi, eshi a fyaala muJerusalem. Jesus okwa li ta dulu okuulika kutya osho kashi li pauyuki. Ponhele yaasho, okwa li a nyamukula ovadali vaye paunafangwa nosho yo nefimaneko. Ashike Josef naMaria “kava li ve udite kutya okwa hala okutya shike.” Natango, Jesus ‘okwa kala ha dulika kuvo.’
6-7. Oshike tashi dulu okukwafela ovanyasha va dulike kovadali vavo?
6 Ovanyasha, mbela ohamu mono shidjuu okudulika kovadali veni, ngeenge tava ningi omapuko, ile ngeenge vehe mu udite ko? Oshike tashi dulu okukwafela? Tete, diladila nghee Jehova e udite. Ombiibeli oya popya kutya ngeenge to dulika kovadali voye, “osho osha wapalela Omwene.” (Kol. 3:20) Jehova oku shii kutya omafimbo amwe ovadali voye ihave ku udu ko pauyadi, ile omafimbo amwe ohava tula po eemhango odo dihe fi dipu okudulika kudo. Ashike ngeenge owa hoolola okudulika, oto mu hafifa.
7 Oshitivali, diladila kunghee ovadali voye ve udite. Ngeenge owa dulika kovadali voye, oto va hafifa notava kala ve ku lineekela. (Omayel. 23:22-25) Oto ka kala u na ekwatafano lopofingo navo. Alexandre wokoBelgium okwa ti: “Eshi nda hovela okuninga osho ovadali vange tava pula nge ndi ninge, onda kala ndi na ekwatafano lopofingo navo notwa kala twa hafa.”b Oshititatu, diladila shi na sha nanghee okudulika kwoye taku ke ku kwafela lwanima. Paulo, oo ha kala moBrazil, okwa ti, “Eshi nde lihonga okukala handi dulika kovadali vange osha kwafela nge ndi dulike kuJehova nokuvamwe vali ovo ve na eenghonopangelo.” Eendjovo daKalunga oda yandja omatomheno mawa okudulika kovadali voye. Oda ti: “Opo u kale nonghalamwenyo iwa nou kale nomwenyo mule kombada yedu.” — Ef. 6:2, 3.
8. Omolwashike ovanyasha vahapu va hoolola okudulika kovadali vavo?
8 Ovanyasha vahapu ova mona nghee oinima ye va endela nawa, eshi va dulika. Luiza, oo naye a dja koBrazil, okwa li ha mono shidjuu potete okuuda ko kutya omolwashike ovadali vaye inave mu pitika a kale nongodi yopeke oule wokafimbo. Okwa li a tomhafana kutya ovanhu vahapu vepupi laye ove na eengodi. Ashike lwanima okwa li a didilika kutya ovadali vaye ova li tave mu amene. Paife oku shii kutya ngeenge ta dulika kovadali vaye iha kala vali e udite a ngabekwa, molwaashi okwa pumbwa filufilu omayele avo. Elizabeth, omumwameme omunyasha wokoUnited States, natango oha mono shidjuu okudulika kovadali vaye omafimbo amwe. Okwa ti, “Ngeenge kandi udite ko pauyadi kutya omolwashike ovadali vange va tula po omhango yonhumba, ohandi diladila konakudiwa, eshi eemhango davo da li da amena nge.” Monica, wokoArmenia, okwa popya kutya oinima ohai mu endele nawa alushe, ngeenge ta dulika kovadali vaye, shi dulife ngeenge ita dulika kuvo.
DULIKA “KOVAPANGELI”
9. Vahapu ohava kala ve udite ngahelipi shi na sha nokudulika komhango?
9 Ovanhu vahapu ova dimina kutya otwa pumbwa ovapangeli nonokutya otu na okudulika keemhango dimwe odo da tulwa po “kovapangeli.” (Rom. 13:1) Ashike ovanhu ovo tuu ovo, otashi dulika va ongaonge okudulika keemhango odo tadi monika dihe li pauyuki, ile odo vehe hole. Pashihopaenenwa, diladila shi na sha nokufuta oifendela. Moshilongo shimwe muEuropa, ovanhu vahapu ova itavela kutya “inashi yuka okufuta oifendela, ngeenge ou wete kutya kai li pauyuki.” Nomolwaasho moshilongo osho ovakwashiwana ihava futu oifendela aishe oyo tava pulwa va fute kepangelo.
Oshike hatu lihongo shi na sha nokudulika kuJosef naMaria? (Tala okatendo 10-12)c
10. Omolwashike hatu dulika nokuli nokeemhango odo tuhe hole?
10 Ombiibeli oya popya kutya omapangelo opanhu, oo taa etifa okumona oixuna, oku li koshi yepangelo laSatana, na mafiku otaa ka hanaunwa po. (Eps. 110:5, 6; Omuud. 8:9; Luk. 4:5, 6) Oye tu lombwela yo kutya “ovo ve li omhinge novapangeli itava dulika kelongekido laKalunga.” Okudulika kwetu kovapangeli oku li oshitukulwa shelongekido laJehova lopakafimbo lokukaleka po elandulafano. Onghee hano, otu na ‘okuyandja kwaaveshe osho tu na okuyandja,’ mwa kwatelwa oifendela, efimaneko nosho yo okudulika. (Rom. 13:1-7) Otashi dulika tu tale ko omhango i li omutengi, ihe li pauyuki, ile idjuu okudulika kuyo. Ndele ohatu dulika kovapangeli ovo, molwaashi Jehova okwe tu lombwela tu dulika kuvo, shimha ashike itave tu lombwele tu ninge osho tashi nyono oipango yaye. — Oil. 5:29.
11-12. Oshike Josef naMaria va ninga, opo va dulike komhango, nosha etifa oidjemo ilipi? (Lukas 2:1-6) (Tala yo omafano.)
11 Ohatu dulu okulihonga koshihopaenenwa shaJosef naMaria, ovo va li ve lilongekida okudulika nehalo liwa kovapangeli, nokuli nongeenge sha li shidjuu kuvo okuninga ngaho. (Lesha Lukas 2:1-6.) Eshi Maria a li e na eteelelo leemwedi omuwoi lwaapo, ye nosho yo Josef ova li va taalela eyeleko li na sha nokudulika. Omupangeli Augustus okwa li a yandja omhango, opo ovanhu aveshe ovo ve li mouhamba waRoma va ye ve ke lishangife. Josef naMaria ova li ve na okuya kuBetlehem, opo pa li hapa endwa eekilometa 150 tava ende momalufilu nosho yo omilondo dihapu. Olweendo olo kala li tali ka kala liwa, unene tuu kuMaria. Ovalihomboli ovo ova li tave lipula shi na sha neameno laMaria nosho yo lokaana oko inaka dalwa. Ongahelipi ngeenge okwa fetwa, ofimbo ve li medimo londjila? Okwa humbata oo a li ta ka ninga Messias monakwiiwa. Mbela ova li ve shi ninga elipopilo, opo vaha dulike kepangelo?
12 Nonande Josef naMaria ova li ve na omatomheno okukala tave lipula, ova li va dulika komhango. Jehova okwa li e va nangeka noupuna omolwokudulika kwavo. Maria okwa li a fika nawa muBetlehem, a dala okaana ke na oukolele nokwa li a kwafela nokuli mokuwanifa po exunganeko lOmbiibeli. — Mika 5:2.
13. Okudulika kwetu ohaku kumu ngahelipi ovamwatate?
13 Ngeenge hatu dulika kovapangeli, ohatu lietele ouwa fye vene nosho yo vakwetu. Ngahelipi mbela? Etomheno limwe ololo kutya, ohatu henuka ehandukilo, olo hali pewa ovo ihava dulika komhango. (Rom. 13:4) Okudulika kwetu otaku dulu okukuma nghee ovapangeli va tala ko Eendombwedi daJehova adishe koonono. Pashihopaenenwa, omido dihapu da ka lupuka moNigeria, ovakwaita ova li va ya mOlupale lOuhamba pefimbo lokwoongala kweongalo tava kongo ovanashibofa ovo va li tava kufa ombinga mekangha laavo inava hala okufuta oifendela. Ashike omunambelewa oo a li ta kwatele komesho okwa li a lombwela ovakwaita va dje mo, a ti: “Eendombwedi daJehova kadi li omhinge nokufuta oifendela.” Efimbo keshe to dulika komhango, oto xumifa komesho edina liwa loshiwana shaJehova, edina olo tashi dulika efiku limwe li kwafele mokwaamena ovaitaveli vakweni. — Mat. 5:16.
14. Oshike sha kwafela omumwameme umwe a kale ha “dulika nehalo liwa” kovapangeli?
14 Natango, otashi dulika haalushe hatu kala twa hala okudulika kovapangeli. Joanna, omumwameme wokoUnited States, okwa ti: “Osha li shidjuu neenghono kwaame okudulika, molwaashi vamwe vomovapambele vange ova li va ningilwa okuhenouyuki kovapangeli.” Ashike Joanna okwa tokola kutya okwa pumbwa okulundulula omadiladilo aye e na sha novakwanepangelo. Tete, okwa efa po okulesha oinima oyo hai kala kointaneta, oyo hai pendula omadiladilo mai muye e na sha novapangeli. (Omayel. 20:3) Oshitivali, okwa ilikana kuJehova e mu kwafele, opo a kale e lineekela muye, ponhele yokulineekela omalunduluko oo taa ningwa kepangelo lopanhu. (Eps. 9:9, 10) Oshititatu, okwa lesha oitukulwa moishangomwa yetu i na sha nokuhakufa ombinga. (Joh. 17:16) Joanna okwa popya kutya molwaashi okwa fimaneka noha dulika kovapangeli, paife oha kala e udite a ngungumana nokwa wanenwa.
DULIKA KEWILIKO OLO TALI DI KEHANGANO LAJEHOVA
15. Omolwashike tashi dulika tu mone shidjuu okudulika kewiliko olo hali di kehangano laJehova?
15 Jehova okwa teelela tu ‘dulike kwaavo tava kwatele komesho’ meongalo. (Heb. 13:17) Nonande Omuwiliki wetu, Jesus, okwa wanenena, ovo ta longifa oku kombada yedu va kwatele komesho inava wanenena. Otashi dulika tu mone shidjuu okudulika kuvo, unene tuu ngeenge otave tu pula tu ninge oshinima osho inatu hala okuninga. Omuyapostoli Petrus potete okwa li ta ongaonga okudulika. Eshi a li a lombwelwa komweengeli a lye oinamwenyo oyo ya li inai koshoka paMhango yaMoses, Petrus ka li ashike a anya lumwe, ndele okwa li e shi ninga lwoikando itatu. (Oil. 10:9-16) Omolwashike? Ewiliko olo lipe kala li tali ti sha kuye. Okwa li a ikilila okuninga oinima monghedi imwe i lili. Ngeenge osha li shidjuu kuPetrus okudulika kewiliko lomweengeli a wanenena, itashi tu kumwifa eshi omafimbo amwe hatu mono shidjuu okudulika kewiliko lovalumenhu inava wanenena.
16. Nonande omuyapostoli Paulus okwa li a tala ko ewiliko olo a li a pewa lihe li pandunge, oshike a ninga po? (Oilonga 21:23, 24, 26)
16 Omuyapostoli Paulus okwa li a “dulika nehalo liwa,” nokuli naashi a li a pewa ewiliko olo tashi dulika a li e udite lihe li pandunge. Ovakriste Ovajuda ova li va uda omitotolombo di na sha naPaulus odo kutya ota udifa kutya ovanhu ‘inava diinina Omhango yaMoses.’ (Oil. 21:21) Ovalumenhu Ovakriste vomuJerusalem ova li va lombwela Paulus a ye pamwe novalumenhu vane kotembeli, opo e liyelife metwokumwe nomhango nokuulike kutya oha diinine Omhango. Ashike Paulus okwa li e shii kutya Ovakriste kave li vali koshi yOmhango. Ka li yo a ninga sha sha puka. Ndele nande ongaho, Paulus okwa li a dulika diva. “Mefiku la shikula ko, Paulus okwa ya pamwe novalumenhu ovo nove liyelifa metwokumwe nomhango.” (Lesha Oilonga 21:23, 24, 26.) Okudulika kwaPaulus okwa li kwa xumifa komesho oukumwe. — Rom. 14:19, 21.
17. Oshike we lihonga moshimoniwa shaStephanie?
17 Omumwameme wedina Stephanie okwa li e wete shidjuu okutambula etokolo olo la li la ningwa koshitaimbelewa moshilongo shavo. Ye nosho yo omushamane waye ova li tava kwafele nehafo mongudu yelaka loshinailongo. Opo nee oshitaimbelewa osha li sha xulifa po ongudu oyo, novalihomboli ovo ova li va shuna keongalo lelaka lavo. Stephanie okwa ti: “Onda li nda handuka neenghono. Kanda li nda tomhwa kutya meongalo lelaka letu omu na omhumbwe inene.” Ashike nande ongaho, okwa li a tokola, opo a yambidide ewiliko olo lipe. Okwa ti: “Mokweendela ko kwefimbo, onda ka mona kutya etokolo olo oli li pandunge. Meongalo letu lipe omu na vahapu ovo ovo aveke Eendombwedi momaukwaneumbo avo, onghee otwa li twa ninga onga ovapambele vavo noku va twa omukumo. Ohandi konakona nomumwameme umwe oo a li ine lipyakidila vali. Nopaife ondi na efimbo lihapu lokukonakona paumwene.” Okwa weda ko, a ti, “Ondi na eliudo la yela nondi shii kutya onda ninga ngaashi handi dulu ndi dulike.”
18. Ongahelipi hatu dulu okumona ouwa mokukala hatu dulika?
18 Ohatu dulu okulihonga okudulika. Jesus “okwe lihonga okudulika,” hakupitila meenghalo diwa, ndele osheshi “a li ta mono oixuna.” (Heb. 5:8) Ngaashi Jesus, nafye luhapu ohatu lihongo okudulika okupitila meenghalo didjuu. Pashihopaenenwa, pehovelo lomukifi wekomba wo-COVID-19, eshi twa li twa pulwa tu efa po okuya kOmalupale Ouhamba etu nokweefa po okuudifa eumbo neumbo, mbela owa li wa mona shidjuu okudulika? Ashike okudulika kwoye okwe ku amena, kwe ku hanganifa novaitaveli vakweni nokwa hafifa Jehova. Atusheni paife otwe lilongekida okudulika komalombwelo keshe oo hatu ka pewa poudjuu munene. Ohatu ka xupifa eemwenyo detu mokudulika komalombwelo oo. — Job 36:11.
19. Omolwashike wa hala okukala ho dulika?
19 Otwe lihonga kutya okudulika ohaku eta omanangeko noupuna mahapu. Ashike otwa hoolola okudulika kuJehova, molwaashi otu mu hole notwa hala oku mu hafifa. (1 Joh. 5:3) Itatu dulu okushunifila Jehova omolwaashishe osho e tu ningila. (Eps. 116:12) Ashike ohatu dulu okudulika kuye nosho yo kwaavo tave tu wilike. Ngeenge otwa dulika, ohatu ka ulika kutya otu li ovanaendunge. Nongeenge otu li ovanaendunge, ohatu ka hafifa omutima waJehova. — Omayel. 27:11.
EIMBILO 89 Pwilikina nokudulika, u punikwe
a Molwaashi inatu wanenena, atusheni omafimbo amwe ohatu mono shidjuu okudulika, nokuli nongeenge omunhu oo te tu pe ewiliko oku na oufemba woku shi ninga. Oshitukulwa eshi otashi ka kundafana omauwa oo haa di mokudulika kovadali vetu, “kovapangeli” nokovamwatate ovo tava kwatele komesho meongalo lopaKriste.
b Opo u mone omaetepo e na sha nanghee u na okupopya novadali voye kombinga yeemhango odo u wete shidjuu okudulika kudo, tala ko jw.org oshitukulwa “Ongahelipi handi dulu okupopya novadali vange kombinga yeemhango odo va tulila nge po?”
c ESHANGELO LEFANO: Josef naMaria ova li va dulika kelombwelo lOmukesari loku ke lishangifa kuBetlehem. Ovakriste kunena ohava dulika keemhango domeendjila, hava futu oifendela nohava dulika komalondwelo oo haa di “kovapangeli” e na sha noukolele.