OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 18
EIMBILO 65 Xuma komesho!
Ovamwatate ovanyasha, hopaeneneni Markus naTimoteus
“Ila pamwe naMarkus, opo e uye a kwafele nge moilonga yange oyo handi longele Kalunga.” — 2 TIM. 4:11.
ENENEDILADILO
Moshitukulwa eshi, ohatu ka tala nghee oshihopaenenwa shaMarkus naTimoteus tashi dulu okukwafela ovamwatate ovanyasha va kulike omaukwatya oo tae va kwafele va longe shihapu moilonga yaJehova nokukwafela vamwe.
1-2. Omashongo elipi a li taa dulu okwiimba Markus naTimoteus, opo va kwafele vamwe pauyadi?
OVAMWATATE ovanyasha, mbela omwa hala okulonga shihapu moilonga yaJehova nokukwafela ovo ve li meongalo? Kape na omalimbililo, osho mwa hala okuninga. Ohatu kala twa hafa neenghono, ngeenge tu wete ovamwatate ovanyasha vahapu va hala okukwafela vamwe. (Eps. 110:3) Ashike otashi dulika mu kale mwa taalela omashongo. Mbela ohamu ongaonga okutamununa mo oukalele weni, molwaashi kamu shii kutya onghalamwenyo otai ka kala ya tya ngahelipi monakwiiwa, ile kamu shii kutya Jehova okwa hala mu ye peni? Mbela omwa li mwa anya okutambula ko oshinakuwanifwa shonhumba, molwaashi mu udite itamu dulu oku shi wanifa po? Ngeenge osho, hanye amuke hamu kala mu udite ngaho.
2 Markus nosho yo Timoteus navo ova li hava kala ve udite ngaho. Nonande ova li vehe shii osho tashi ka ningwa monghalamwenyo yavo, ile tashi dulika va li ve udite inava wana, ova li va hoolola okulonga shihapu moilonga yaJehova. Eshi Markus a li a shivwa komuyapostoli Paulus naBarnabas, opo va ye molweendo lavo lotete loutumwa, otashi dulika a li ha di pamwe naina meumbo liwa. (Oil. 12:12, 13, 25) Markus okwa li a fiya po eumbo lavo, opo a ka longe shihapu moilonga yaJehova. Tete, okwa li a ya kuAntiokia. Opo nee, okwa ka kala ha ende pamwe naPaulus nosho yo Barnabas tava i keenhele dokokule. (Oil. 13:1-5) Timoteus naye otashi dulika a li ha di pamwe novadali vaye eshi a shivwa kuPaulus, opo e mu waimine moilonga yokuudifa. Molwaashi Timoteus okwa li omunyasha okwa li ta dulu okukala e udite kutya ina wana okuya pamwe naPaulus. (Yelekanifa 1 Ovakorinto 16:10, 11 nosho yo 1 Timoteus 4:12.) Ashike nonande ongaho, Timoteus okwa li a tambula ko eshivo laPaulus, nokwa li a hafela omanangeko noupuna mahapu eshi a li ta longele Jehova. — Oil. 16:3-5.
3. (a) Oshike tashi ulike kutya Paulus okwa li a lenga Markus naTimoteus? (2 Timoteus 4:6, 9, 11) (Tala yo omafano.) (b) Omapulo elipi hatu ka kundafana moshitukulwa eshi?
3 Markus naTimoteus ova li ve lihonga nghee tava dulu okuungaunga noinakuwanifwa ya yoolokafana meongalo, eshi va li ovanyasha. Paulus okwa li a lenga neenghono ovalumenhu ovo ovanyasha, naashi a li e wete kutya oku li pokufya okwa li e va ifana va ye kuye. (Lesha 2 Timoteus 4:6, 9, 11.) Markus naTimoteus ova li ve na omaukwatya mawa elipi oo a ningifa Paulus a kale e va hole noku ve lineekela? Ongahelipi ovamwatate ovanyasha otava dulu oku va hopaenena? Nongahelipi omayele aPaulus opahole taa dulu okukwafela ovamwatate ovanyasha kunena?
Paulus okwa li e hole Markus naTimoteus, molwaashi ova li hava wanifa po oinakuwanifwa yavo eshi va li ovanyasha (Tala okatendo 3)b
HOPAENENA MARKUS MOKUKALA HO LONGELE JEHOVA NOUDIININI NOKUKWAFELA VAMWE
4-5. Markus okwa li a ulika ngahelipi kutya okwa halelela okukwafela vamwe?
4 Okukwafela vamwe osha kwatela mo okulonga noudiinini, opo u va kwafele nokutwikila oku va kwafela, nokuli nonande oshidjuu okuninga ngaho. Markus okwe tu tulila po oshihopaenenwa shiwa shi na sha naasho. Eshi Paulus a li a anya okuya pamwe naMarkus molweendo laye loutumwa olutivali, Markus otashi dulika a li a uda nai. (Oil. 15:37, 38) Ashike osho kasha li she mu imba, opo a kwafele ovamwatate novamwameme.
5 Markus okwa li a ya pamwe nomupambele waye Barnabas, opo va ka longele koshitukulwa shimwe shi lili. Konima yomido 11 lwaapo, Markus okwa li a twa Paulus omukumo eshi a li modolongo muRoma. (Filem. 23, 24) Paulus okwa li a pandula neenghono etwomukumo laMarkus, nokwa li a popya kutya Markus okwe mu ‘hekeleka neenghono.’ — Kol. 4:10, 11.
6. Ouwa ulipi Markus a li a mona eshi a kala ta endafana nOvakriste va pyokoka? (Tala eshangelo lopedu.)
6 Markus okwa li a mona ouwa eshi a li ha endafana nOvakriste va pyokoka. Konima eshi Markus a kala oule wefimbo lonhumba naPaulus muRoma, okwa ka ya kuBabilon, opo a ka longe pamwe nomuyapostoli Petrus. Ova li nokuli va panga oukaume wopofingo, na Petrus okwa li e mu ifana ‘Markus omumwange.’ (1 Pet. 5:13) Eshi va kala tava longo pamwe, otashi dulika Petrus a li a lombwela kaume kaye, oo a li omunyasha, oinima ihapu ihokwifa kombinga yonghalamwenyo yaJesus nosho yo oukalele waye, na Markus okwa ka shanga kombinga yayo mEvangeli olo la lukilwa edina laye.a
7. Omumwatate omunyasha wedina Seung-Woo okwa li a hopaenena ngahelipi oshihopaenenwa shaMarkus? (Tala yo efano.)
7 Markus okwa li ha kala e lipyakidila nokulongela Jehova, nokwa li e na ekwatafano lopofingo novamwatate va pyokoka. Ongahelipi mbela to dulu okuhopaenena Markus? Otashi dulika pamwe wa hala okulongela Jehova shihapu, tashi dulika wa hala okuninga omuyakuliongalo, ile omukulunhuongalo, ashike ino wana natango okuninga ngaho. Ngeenge osho shi li ngaho ino teka omukumo. Ponhele yaasho, twikila okutala keenghedi dimwe omo to dulu okulongela Jehova nokukwafela eongalo. Natu ka tale koshihopaenenwa shaSeung-Woo, oo paife e li omukulunhuongalo. Eshi a li omunyasha okwa li he liyelekanifa novamwatate ovanyasha. Vamwe ova li va pewa oinakuwanifwa tete kuye. Seung-Woo okwa li e uditile nai oshinima osho, ashike mokweendela ko kwefimbo, okwa li a lombwela ovakulunhuongalo nghee e udite. Omukulunhuongalo umwe okwa li e mu pa omayele kutya na kale ta ningi ngaashi ta dulu, opo a kwafele vamwe, nokuli nonande vamwe inave shi didilika mo. Seung-Woo okwa li a tula moilonga omayele oo, nokwa li a hovela okukwafela ovanamido nosho yo vamwe ovo va pumbwa okutwalwa kokwoongala. Okwa ti: “Onde lihonga kutya osha hala okutya shike okukwafela vamwe pauyadi. Onda mona ehafo olo hali di mokukwafela vamwe.”
Ovamwatate ovanyasha ohava mono ouwa ngahelipi ngeenge tava endafana pandjikilile novamwatate ovo va longela Jehova oule womido dihapu? (Tala okatendo 7)
HOPAENENA TIMOTEUS MOKUULIKILA VAMWE OHOLE
8. Omolwashike Paulus a li a hoolola okweenda pamwe naTimoteus? (Ovafilippi 2:19-22)
8 Paulus okwa li e na okweenda pamwe novamwatate ovo ve na ouladi, eshi a li ta shuna koilando oko a li a patanekwa. Tete okwa li a hoolola okweenda pamwe naSilas oo a li Omukriste e na owino. (Oil. 15:22, 40) Lwanima, Paulus okwa ka hoolola yo Timoteus, opo a ende pamwe naye. Omolwashike Paulus a li a hoolola Timoteus? Etomheno limwe ololo kutya okwa li e na epopilo liwa. (Oil. 16:1, 2) Okwa li yo e na ko nasha shili novanhu. — Lesha Ovafilippi 2:19-22.
9. Timoteus okwa li a ulika ngahelipi kutya oku na ko nasha novamwatate novamwameme?
9 Okudja ashike eshi Timoteus a hovela oukalele waye pamwe naPaulus, Timoteus okwa li a ulika kutya oku na ko nasha navamwe, ponhele yokupitifa komesho ouwa waye mwene. Onghee eshi Paulus a fiya po Berea okwa li e shi shii kutya Timoteus ota ka fila oshisho ovamwatate novamwameme vaako. (Oil. 17:13, 14) Pomhito oyo, otashi dulika Timoteus a li e lihonga shihapu koshihopaenenwa shaSilas, oo naye a li muBerea. Ashike lwanima, Paulus okwa li a tuma Timoteus e li oye aeke, opo a ka twe omukumo Ovakriste ovo va li muTessalonika. (1 Tes. 3:2) Moule womido 15 da shikula ko, Timoteus okwa li e lihonga ‘okulila pamwe naavo va li tava lili,’ nokwa li a ulikila oukwao wananghali keshe oo a li ta mono oixuna. (Rom. 12:15; 2 Tim. 1:4) Ongahelipi ovalumenhu ovanyasha Ovakriste tava dulu okuhopaenena Timoteus?
10. Omumwatate Woo Jae okwe lihonga ngahelipi okukala e na ko nasha navamwe?
10 Omumwatate wedina Woo Jae okwa li e lihonga okukala e na ko nasha navamwe. Eshi a li omunyasha okwa li ha mono shidjuu okupopya novamwatate novamwameme ovanamido. Onghee ngeenge e li pOlupale lOuhamba ohe va popifa ashike pauxupi nokuya. Omukulunhuongalo umwe okwa li a ladipika Woo Jae a hovele eenghundafana novamwatate novamwameme te va lombwele osho e hole kombinga yavo. Omukulunhuongalo oo okwa li yo e mu ladipika a diladile kombinga yaasho omunhu oo ta popi naye e na ohokwe musho. Woo Jae okwa li a tula moilonga omayele oo a li a pewa. Woo Jae, oo e li paife omukulunhuongalo, okwa ti: “Paife oshipu kwaame okupopya novanhu vomido da yoolokafana. Onda hafa eshi ndi shi shii kutya vamwe otava piti momashongo a tya ngahelipi. Osho ohashi kwafele nge, opo ndi dule oku va kwafela.”
11. Ovamwatate ovanyasha otava dulu ngahelipi okulihonga okukala hava ulike kutya ove na ko nasha navamwe meongalo? (Tala yo efano.)
11 Ovamwatate ovanyasha, nanye otamu dulu okulihonga okuulika kutya omu na ko nasha navamwe. Ngeenge u li pokwoongala, popya novanhu aveshe, mwa kwatelwa ovanamido novanyasha. Va pula kutya otave shi endifa ngahelipi, ndele to pwilikine kuvo. Osho otashi ke ku kwafela u mone kutya oto va kwafele ngahelipi. Otashi dulika wa didilika kutya ope na ovalihomboli ovanamido va pumbwa okukwafelwa nghee tava dulu okulongifa o-JW Library. Ile tashi dulika wa didilika kutya inava ninga omalongekido okulonga naumwe moukalele. Ongahelipi ngeenge owe va kwafele noikwaelektronika yavo, ile u ninge omalongekido, opo u ka longe pamwe navo moukalele? Ngeenge owa katuka onghatu, opo u kwafele vamwe, oto ka tulila po ovanhu aveshe oshihopaenenwa shiwa.
Ovamwatate ovanyasha otava dulu okukwafela eongalo meenghedi dihapu (Tala okatendo 11)
OMAYELE APAULUS OTAA DULU OKU KU KWAFELA
12. Ongahelipi ovalumenhu ovanyasha tava dulu okumona ouwa momayele oo Paulus a pa Timoteus?
12 Paulus okwa li a pa Timoteus omayele, opo a dule oku mu kwafela a pondole monghalamwenyo yaye nosho yo moukalele. (1 Tim. 1:18; 2 Tim. 4:5) Ovamwatate ovanyasha, nanye otamu dulu okukwafelwa komayele aPaulus. Ngahelipi mbela? Lesha eenhumwafo daPaulus mbali, odo a li a shangela Timoteus, eshi to di lesha nadi kale da fa oove da shangelwa, ndele to tale kutya ongahelipi to dulu okutula moilonga omayele oo e li mo. Natu ka tale koihopaenenwa imwe.
13. Oshike tashi dulu oku tu kwafela, opo tu dule okukala ovadiinini kuJehova?
13 “Lideula okukala u na etilokalunga.” (1 Tim. 4:7b) Etilokalunga oshike? Omunhu oo e na etilokalunga oku li omudiinini kuJehova noha longo osho tashi mu hafifa. Otwa pumbwa okukulika oukwatya oo, molwaashi inatu dalwa nao. Ngahelipi mbela? Oshitya shOshigreka “lideula” osha li hashi longifwa unene tashi ulike kunghee ovanhu have lideula ve litula mo eshi tave lilongekidile okukufa ombinga momaudano. Ovanhu ovo ova li va pumbwa okukala ve na elipangelo. Nafye otwa pumbwa okukala tu na elipangelo, opo tu dule okukulika omaukwatya oo tae tu ehenifa popepi naJehova.
14. Otwa pumbwa okulesha Ombiibeli nelalakano lilipi? Shi yelifa.
14 Osha fimana okukala ho lesha Ombiibeli pandjikilile, naashi to lesha dimbuluka kutya oto lesha nelalakano lokweehena popepi naJehova. Pashihopaenenwa, eshi to lesha kombinga yehokololo laJesus nosho yo omupangeli omunyasha oshipuna, diladila kutya otali ku hongo shike kombinga yaJehova. (Mark. 10:17-22) Omulumenhu oo omunyasha okwa li a itavela kutya Jesus oye Messias, ashike ka li e na eitavelo la wana, opo a dule okuninga omushikuli waye. Nokuli nonande ongaho, Jesus okwa li e “mu hokwa.” Mbela ino kumwa konghedi omo Jesus a li a popya nomulumenhu omunyasha? Oshoshili kutya Jesus okwa li a hala a ninge etokolo li li pandunge. Onghedi omo Jesus a li e uditile omulumenhu oo omunyasha otai ulike filufilu nghee Jehova a li e mu uditile. (Joh. 14:9) Eshi to diladila kehokololo olo nosho yo keenghalo odo u li mudo, lipula kutya, ‘Oshike nda pumbwa okuninga, opo ndi dule okweehena popepi elela naJehova nokukwafela vamwe pauyadi?’
15. Omolwashike omumwatate omunyasha a pumbwa okukala oshihopaenenwa shiwa kuvamwe? Shi yelifa. (1 Timoteus 4:12, 13)
15 “Tulila po ovadiinini oshihopaenenwa shiwa.” (Lesha 1 Timoteus 4:12, 13.) Paulus ka li ashike a ladipika Timoteus a kale e na ounghulungu wokulesha nokuhonga, ndele okwa li yo e mu ladipika a kale e na omaukwatya ngaashi, ohole, eitavelo noukoshoki. Omolwashike? Omolwaashi osho omunhu ta ningi osha fimana unene shi dulife osho ta popi. Natu tye nee ngeno owa pewa oshinakuwanifwa u ka yandje oshipopiwa shi na sha nanghee to dulu okulonga shihapu moukalele. Otashi ka kala shipu kwoove okuyandja oshipopiwa sha tya ngaho, ngeenge naave oho longo ngaashi to dulu moukalele. Oshihopaenenwa shoye otashi ke linyengifa vamwe va tule moilonga omayele oo. — 1 Tim. 3:13.
16. (a) Oinima itano ilipi Omukriste omunyasha ta dulu okuninga, opo a kale oshihopaenenwa shiwa? (b) Ongahelipi omumwatate omunyasha ta dulu okukala oshihopaenenwa shiwa ‘mokupopya’?
16 Ngaashi sha popiwa mu 1 Timoteus 4:12, Paulus okwa tumbula oinima itano oyo omumwatate omunyasha ta dulu okuninga, opo a kale oshihopaenenwa shiwa. Ongahelipi ngeenge owa konakona oinima oyo pekonakono loye lopaumwene? Pashihopaenenwa, natu tye nee ngeno owa hala okukala u li oshihopaenenwa shiwa ‘mokupopya.’ Diladila kombinga yaasho to dulu okupopya, opo u dule okutwa vamwe omukumo. Ngeenge natango oho di pamwe novadali voye, mbela ito dulu okukala ho va pandula omolwouwa oo tave ku ningile? Konima yokwoongala, omolwashike mbela ito lombwele omumwatate, ile omumwameme osho wa hafela moshitukulwa shaye? Oto dulu yo okukendabala okuyandja omatyekosha pokwoongala to longifa oitya yoye mwene. Ngeenge owa longo noudiinini, opo u kale oshihopaenenwa shiwa mokupopya, vamwe otava ka didilika kutya oto ende to ningi Omukriste a pyokoka. — 1 Tim. 4:15.
17. Oshike tashi dulu okukwafela omumwatate omunyasha, opo a hange omalalakano aye opamhepo? (2 Timoteus 2:22)
17 “Inda onhapo okahalu kounyasha, ndele to lalakanene ouyuki.” (Lesha 2 Timoteus 2:22.) Paulus okwa li a ladipika Timoteus a kondjife keshe osho tashi mu imbi a longe shihapu moilonga yaJehova, ile keshe osho tashi nyono po ekwatafano laye naJehova. Otashi dulika u didilike kutya oinima imwe, nonande inai puka, otai dulu okumana po efimbo loye lokuninga oinima yopamhepo. Pashihopaenenwa, diladila kefimbo olo ho longifa momaudano, okuya kointaneta, ile omaudano ouvidio. Mbela ito dulu okulongifa efimbo olo mokulongela Jehova shihapu nokukwafela vamwe? Oto dulu okukwafela mokufila oshisho Olupale leni lOuhamba, ile oku ka longela pokatemba ketu koishangomwa. Ngeenge owa kufa ombinga moinima oyo, otashi dulika u ka mone ookaume vape, ovo tave ke ku kwafela u litulile po omalalakano noku a hanga.
OHATU DULU OKUMONA OMANANGEKO NOUPUNA, NGEENGE OHATU KWAFELE VAMWE
18. Omolwashike hatu dulu okutya Markus naTimoteus ova li va hafela onghalamwenyo?
18 Markus naTimoteus ova li hava ningi omaliyambo, opo va kwafele vamwe pauyadi, naasho oshe va ningifa va hafele onghalamwenyo. (Oil. 20:35) Markus okwa li a enda moitukulwa ya yoolokafana mounyuni, opo a kwafele ovaitaveli vakwao. Okwa shanga yo ehokololo lihokwifa li na sha nonghalamwenyo nosho yo oukalele waJesus. Timoteus okwa li a kwafela Paulus a tote po omaongalo, noku twe omukumo ovamwatate novamwameme. Jehova okwa li a hafa neenghono eshi a mona Markus naTimoteus tava ningi omaliyambo.
19. Omolwashike ovamwatate ovanyasha va pumbwa okutula moilonga omayele oo Paulus a li a pa Timoteus, noshidjemo otashi ka kala shilipi ngeenge ova ningi ngaho?
19 Ohole oyo ya li pokati kaPaulus naTimoteus oi liwetikile meenhumwafo odo Paulus a shangela kaume kaye omunyasha. Eenhumwafo odo da nwefwa mo otadi ulike kutya Jehova oku hole neenghono ovalumenhu ovanyasha. Okwa hala mu pondole. Onghee ningeni ngaashi tamu dulu opo mu tule moilonga omayele aPaulus nomu kwafele vamwe pauyadi. Ngeenge omwa ningi ngaho, otamu ka hafela onghalamwenyo paife notamu ka mona “omwenyo washili” monakwiiwa. — 1 Tim. 6:18, 19.
EIMBILO 80 “Makeleni, nye mu tale ouwa wOmwene apa u fike”
a Petrus okwa li ha ulike omaliudo aye, naasho osha li shipu kuye okuyelifila Markus kombinga yaasho Jesus a li a ninga, osho a popya nosho yo kombinga yanghee a li e udite. Nomolwaashi Markus a li a shanga lwoikando kombinga yanghee Jesus a li e udite nanghee e linyenga. — Mark. 3:5; 7:34; 8:12.
b ESHANGELO LEFANO: Markus ta kwafele Paulus naBarnabas eshi ve li molweendo lavo loutumwa. Timoteus ta talele po eongalo, opo e li pameke nokutwa ovamwatate omukumo, te shi ningi nehalo liwa.