OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 37
EIMBILO 114 “Teeleleni nokulididimika”
Onghedi ya denga mbada yokuungaunga nokuhenouyuki
“Okwa kala a teelela ouyuki, ashike tala! opa li okuhe na ouyuki.” — JES. 5:7.
ENENEDILADILO
Oshihopaenenwa shaJesus otashi ke tu kwafela tu shiive nghee hatu dulu okuungaunga nokuhenouyuki monghedi oyo tai hafifa Jehova.
1-2. Ovanhu vahapu ohave linyenge ngahelipi shi na sha nokuhenouyuki, nomapulo elipi tashi dulika tu lipule?
OTU li mounyuni oo uyadi okuhenouyuki. Ovanhu vahapu ohava ungaungiwa navo shihe li pauyuki omolwomatomheno mahapu. Vamwe ohava ungaungiwa navo shihe li pauyuki, molwaashi va hepa, molwoukashike kookanhu wavo, oukwashiwana, ile omuhoko wavo. Vahapu ohava mono oixuna molwaashi ovanangeshefa vamwe nosho yo ovakwanepangelo ohava yandje ashike elitulemo kokulikongela oimaliwa. Okuhenouyuki okwe tu kuma atushe, kutya nee odikilila, ile hasho.
2 Itashi kumwifa, eshi vahapu hava kala va handuka, omolwokuhenouyuki oko ve wete mounyuni kunena. Atushe otwa hala okukala mounyuni omo tu udite twa amenwa nohatu ungaungiwa nafye pauyuki. Ovanhu vamwe ohava kendabala okukandula po omaupyakadi oo ve wete mounyuni, ile moshilongo shavo. Ohava shaina omikanda di na sha nomakangha, oku a waimina, nokuyambidida ovawiliki vopapolotika, ovo va udaneka okukondjifa okuhenouyuki. Tu li Ovakriste, otwa hongwa tuha kale “oshitukulwa shounyuni,” nokuteelela Ouhamba waKalunga u uye u xulife po okuhenouyuki akushe. (Joh. 17:16) Ashike natango, ohashi tu udifa nai, ile nokuli tu handuke, ngeenge tu wete ovanhu tava ungaungiwa navo shihe li pauyuki. Otashi dulika tu lipule kutya: ‘Oshike handi dulu okuninga, ngeenge osho osha holoka po? Mbela ope na osho handi dulu okuninga po shi na sha nokuhenouyuki?’ Opo tu nyamukule omapulo oo, natu ka konakoneni nghee Jehova naJesus ve uditile okuhenouyuki.
JEHOVA NAJESUS OVE TONDE OKUHENOUYUKI
3. Omolwashike shi shii okuudiwa ko eshi hatu kala twa handuka, omolwokuhenouyuki? (Jesaja 5:7)
3 Ombiibeli oye tu pa etomheno kutya omolwashike tu tonde okuhenouyuki. Oya yelifa kutya Jehova okwe tu shita oshifeka shaye ‘noku hole ovo tava longo ouyuki naavo tava tokola pauyuki.’ (Eps. 33:5; Gen. 1:26) Iha katuka shihe li pauyuki, noina hala nande oumwe a katuke monghedi ya tya ngaho! (Deut. 32:3, 4; Mika 6:8; Sak. 7:9) Pashihopaenenwa, pefimbo lomuprofeti Jesaja, Jehova okwa li a uda “omalilaano omolwoudjuu” wOvaisrael vahapu, ovo va li hava ungaungiwa navo nai kOvaisrael vakwao. (Lesha Jesaja 5:7.) Jehova okwa li a katuka onghatu a handukile ovo have lidimbike lwoikando omhango yaye nokuungaunga navamwe shihe li pauyuki. — Jes. 5:5, 13.
4. Oshiningwanima, osho tashi hangwa mOmavaengeli, otashi tu hongo shike shi na sha nanghee Jesus ha tale ko okuhenouyuki? (Tala yo efano.)
4 Ngaashi Jehova, Jesus oku tonde okuhenouyuki. Pomhito imwe, pefimbo loukalele waye wokombada yedu, okwa li a mona omulumenhu umwe, oo a li e na eke la fya. Osho osha li she linyengifa Jesus e mu kwafele, ashike ovawiliki vomalongelokalunga ova li va handuka neenghono. Ova popya kutya Jesus okwa tauluka omhango i na sha neshabata, kava li tave lipula shi na sha nomulumenhu eshi a veluka. Mbela Jesus okwa li e va uditile ngahelipi? Okwa li a “nyika oluhodi neenghono omolwoukukutu womitima davo.” — Mark. 3:1-6.
Ovawiliki velongelokalunga lOshijuda kava li va ulikila oukwao wananghali ovo va li momhumbwe, ngaashi Jesus a li a ninga (Tala okatendo 4)
5. Oshike tu na okudimbuluka ngeenge twa handuka, omolwokuhenouyuki?
5 Molwaashi Jehova naJesus ove tonde okuhenouyuki, inashi puka okukala tu udite sha faafana. (Ef. 4:26) Ashike otwa pumbwa okupangela ehandu letu nokudimbuluka kutya itatu dulu okuxulifa po okumona oixuna. Ngeenge otwa dopa okupangela ehandu letu, otashi dulika shi tu ehameke palutu nopamaliudo. (Eps. 37:1, 8; Jak. 1:20) Ongahelipi hatu dulu okuungaunga nokuhenouyuki? Ohatu dulu okulihonga koshihopaenenwa shaJesus.
NGHEE JESUS A LI A UNGAUNGA NOKUHENOUYUKI
6. Okuhenouyuki kulipi kwa li kwa ningwa, eshi Jesus a li kombada yedu? (Tala yo efano.)
6 Jesus okwa li a mona okuhenouyuki kuhapu, eshi a li kombada yedu. Okwa li a mona nghee ovanhu ovo va dinika tava fininikwa kovawiliki vomalongelokalunga. (Mat. 23:2-4) Okwa li e shii kutya epangelo laRoma ola li tali ungaunga novanhu nonyanya. Ovajuda vahapu ova li va hala okukala va manguluka ko kepangelo laRoma. Vamwe ova li va halelela okukondjifa epangelo laRoma. Ashike Jesus ka li a yambidida eengudu odo da li tadi kondjifa epangelo. Eshi a didilika kutya ovanhu otava kendabala oku mu ninga ohamba, okwa li a dja po puvo. — Joh. 6:15.
Jesus e li tukula ko kovanhu ovo va li va hala a kufe ombinga moinima yopapolotika (Tala okatendo 6)
7-8. Omolwashike Jesus ina kendabala okuxulifa po okuhenouyuki, eshi a li kombada yedu? (Johannes 18:36)
7 Eshi Jesus a li kombada yedu ka li e lidopa moinima yopapolotika, opo a xulife po okuhenouyuki. Omolwashike mbela? Okwa li e shii kutya ovanhu kave na oufemba, ile eenghono dokulipangela vo vene. (Eps. 146:3; Jer. 10:23) Ovanhu itava dulu yo okuxulifa po oinima oyo ya etifa po okuhenouyuki. Ounyuni otau pangelwa kuSatana Ondiaboli, oshishitwa shopamhepo shi dipai, osho hashi longifa eenghonopangelo dasho, opo shi xumife komesho okuhenouyuki. (Joh. 8:44; Ef. 2:2) Okuhawanenena okwe shi ningifa shidjuu, nokuli nokovanhu ovo ve na onghenda va kale tava longo osho sha yuka efimbo keshe. — Omuud. 7:20.
8 Jesus okwa li e shii kutya Ouhamba waKalunga, oo ashike tau ka xulifa po filufilu okuhenouyuki. Omolwetomheno olo, okwa li a longifa efimbo nosho yo eenghono daye, opo a ‘udife onghundana iwa yOuhamba waKalunga.’ (Luk. 8:1) Okwa shilipaleka “ovo va fya ondjala nenota louyuki,” kutya ounyuni ou wa kolokosha nosho yo okuhenouyuki otai ka xulifwa po. (Mat. 5:6; Luk. 18:7, 8) Ashike osho itashi dulu okuningwa komapangelo opanhu, ndele okupitila mOuhamba waKalunga womeulu, oo ‘uhe fi oshitukulwa shounyuni ou.’ — Lesha Johannes 18:36.
HOPAENENA JESUS, NGEENGE TO UNGAUNGA NOKUHENOUYUKI
9. Oshike she ku tomha kutya Ouhamba waKalunga oo ashike tau ka kandula po okuhenouyuki akushe?
9 Kunena, ohatu mono okuhenouyuki kuhapu ku dulife oko Jesus a li a mona, eshi a li kombada yedu. Satana nosho yo ovanhu inava wanenena, ovo ve li koshi yenwefemo laye, otava twikile nokuxumifa komesho okuhenouyuki “momafiku axuuninwa.” (2 Tim. 3:1-5, 13; Eh. 12:12) Ngaashi Jesus, otu shii kutya Ouhamba waKalunga oo ashike tau ka xulifa po okuhenouyuki. Molwaashi ohatu yambidida pauyadi Ouhamba, ihatu kufa ombinga momakangha nosho yo moinima ikwao oyo ovanhu hava ningi, eshi tava kendabala okuxulifa po okuhenouyuki. Natu ka taleni koshimoniwa shomumwameme wedina Stacy.a Ofimbo Stacy a li ine lihonga oshili, okwa li ha kufa ombinga pandjikilile momakangha, opo a kondjife okuhenouyuki. Ashike okwa li a hovela okukwatwa komalimbililo kombinga yaasho a li ta ningi. Okwa ti: “Eshi nda li handi kala pomakangha, onda li handi lipula ngeenge osho handi yambidida oshi li ngoo ekandulepo lomukundu. Paife eshi handi yambidida Ouhamba waKalunga ondi shii kutya oo ashike ekandulepo lomaupyakadi aeshe. Ondi shii kutya Jehova ota ka xulifa po okumona oixuna kwoludi keshe, oshinima osho itandi dulu okuninga.” — Eps. 72:1, 4.
10. Metwokumwe naMateus 5:43-48, omolwashike tuhe na okukendabala okulundulula eemhango nosho yo omapangelo? (Tala yo efano.)
10 Ovanhu vahapu kunena ohava waimine eengudu odo tadi kendabala okulundulula omapangelo, ashike vahapu vomuvo ohava kala va handuka, ihava dulika keemhango nokweehameka vamwe. Jesus ine tu honga tu ninge ngaho. (Ef. 4:31) Omumwatate wedina Jeffrey okwa ti: “Ondi shii kutya omakangha, oo taa monika a fa taa ningwa pambili, ohaa lundulukile melongifo leenghono nomokuvaka.” Ashike Jesus okwe tu honga tu kale hatu ungaunga novanhu aveshe pahole, nonande itava tu kumwe nafye, ile tave tu hepeke. (Lesha Mateus 5:43-48.) Tu li Ovakriste, ohatu ningi ngaashi hatu dulu, opo tu shikule oshihopaenenwa shaJesus osho e tu tulila po.
Otwa pumbwa ouladi, opo tuha kufe ombinga moinima yopapolotika (Tala okatendo 10)
11. Omolwashike tashi dulika omafimbo amwe hatu mono shidjuu okuhopaenena Jesus?
11 Nonande otu shii kutya Ouhamba waKalunga oo tau ka xulifa po filufilu okuhenouyuki, otashi dulika tu mone shidjuu okuhopaenena Jesus, ngeenge hatu ungaungiwa nafye shihe li pauyuki. Natu ka taleni koshimoniwa shaJaniya, oo a li a ungaungiwa naye nai, omolwoluvala loshipa shaye. Okwa ti: “Onda li nda fula onya. Onda li yo nda handuka nonda li nda hala ovo va udifa nge nai va handukilwe. Opo nee, onda li nda diladila okukufa ombinga momakangha e na sha noukwamuhoko. Onda li handi diladila kutya, ngeenge onda ningi ngaho, otashi ka loteka ehandu lange.” Mokweendela ko kwefimbo, Janiya okwa li a didilika kutya okwa pumbwa okuninga omalunduluko. Okwa ti: “Onda li nda pitika vamwe va nwefe mo okudiladila kwange, opo ndi kale nde lineekela movanhu ponhele yokulineekela muJehova. Onda li nda tokola okweefa po okweendafana navo.” Nonande ohatu kala tu udite nai, ngeenge hatu ungaungiwa nafye shihe li pauyuki, ile tu wete ovanhu tava ungaungiwa navo shihe li pauyuki, otwa pumbwa okupangela ehandu letu nokukala tuhe fi oshitukulwa shounyuni. — Joh. 15:19.
12. Omolwashike shi li pandunge okukala hatu hoolola kutya oshike tu na okulesha, okutala, ile okupwilikina kusho?
12 Oshike tashi dulu oku tu kwafela, opo tu pangele ehandu letu ngeenge hatu ungaungiwa nafye shihe li pauyuki? Vahapu ohava mono tashi kwafele okuhoolola osho tava lesha, tava pwilikine naasho tava tale. Komapandja amwe okointaneta oku na omahokololo a shangwa nelalakano, opo a halukife ovanhu noku va ningifa va ngongotele epangelo. Luhapu, ovatoolinghundana otashi dulika va popye omadiladilo avo, ndele hashosho sha ningwa shili. Nokuli nonande ouyelele oo tava popi ou li paushili, mbela okukala hatu diladila kuo oshi li ngoo ekandulepo loupyakadi? Ngeenge otwa kala hatu longifa efimbo lihapu mokukala hatu pwilikine kouyelele wa tya ngaho, otashi dulika shi tu udife nai, ile shi tu teye omukumo. (Omayel. 24:10) Otashi dulika tu efe po okukala twa pitifa komesho Ouhamba waKalunga monghalamwenyo yetu, nokudimbwa kutya oo ashike ekandulepo lomaupyakadi aeshe.
13. Ongahelipi okulesha Ombiibeli pandjikilile taku tu kwafele tu kale tu na etaleko liwa li na sha nokuhenouyuki?
13 Ngeenge otwa kala hatu lesha Ombiibeli pandjikilile nokudilonga kuyo, otashi ke tu kwafela tu shiive nghee tu na okuungaunga nokuhenouyuki. Omumwameme wedina Alia, okwa li a uda nai neenghono, eshi ovanhu vomoshitukulwa shavo va li va ungaungiwa navo shihe li pauyuki. Osha fa shi li ngaha kutya, ovo va li tava ungaunga nai novanhu kava li va katukilwa onghatu. Okwa ti: “Onda kala omutumba nokulipula kutya, ‘Mbela onda itavela ngoo kutya Jehova ota ka xulifa po omaupyakadi oo?’ Pefimbo opo onda li nda lesha Job 34:22-29. Eevelise odo oda dimbulukifa nge kutya, Jehova oha mono keshe shimwe. Oye ashike e shii osho sha yuka, noye ashike ta dulu okukandula po omaupyakadi akeshe umwe.” Natango, ofimbo twa teelela Ouhamba waKalunga u ete ouyuki washili, otwa pumbwa okuungaunga nokuhenouyuki paife. Ngahelipi mbela?
OSHO HATU DULU OKUNINGA PAIFE SHI NA SHA NOKUHENOUYUKI
14. Oshike hatu dulu okuninga, opo tu henuke okuyambidida okuhenouyuki kwounyuni ou? (Ovakolossi 3:10, 11)
14 Itatu dulu okupangela eenghatu davamwe di na sha nokuhenouyuki, ashike ohatu dulu okupangela detu. Ngaashi twa kundafana metetekelo, ohatu hopaenene Jesus mokuulika ohole. Ohole ya tya ngaho ohai tu linyengifa tu ungaunge navamwe nefimaneko, nokuli naavo hava ungaunga nafye shihe li pauyuki. (Mat. 7:12; Rom. 12:17) Ohashi hafifa Jehova, ngeenge hatu ungaunga novanhu aveshe nonghenda nosho yo nouyuki. — Lesha Ovakolossi 3:10, 11.
15. Ongahelipi oshili yOmbiibeli, oyo hatu udifa, tai dulu okukwafela ovanhu ovo hava longo okuhenouyuki?
15 Onghedi ya denga mbada omo hatu dulu okuungaunga nokuhenouyuki omokuudifila vamwe oshili yOmbiibeli. Omolwashike hatu tile ngaho? Omolwaashi “eshiivo lokushiiva Jehova” otali dulu okulundulula omunhu omukwanyanya nosho yo omukolokoshi, opo a dule okukala omunanghenda nomunahole. (Jes. 11:6, 7, 9) Omulumenhu wedina Jemal, fimbo a li ine lihonga oshili, okwa li a waimina ongudu yovanamapove, opo va kondjife epangelo olo a li e wete kutya itali longo pauyuki. Okwa ti: “Ito dulu okulundulula ovanhu kefininiko. Inandi lunduluka kefininiko, ndele onda li nda lundululwa koshili yOmbiibeli oyo nda li handi lihongo.” Osho Jemal e lihonga, oshe mu linyengifa a efe po okukondjifa epangelo. Eshi ngoo ovanhu vahapu tava lundululwa koshili yOmbiibeli, osho ngoo ovanhu vahapu ovo hava longo okuhenouyuki tava ende tava ninipala.
16. Omolwashike wa halelela okuudifa kombinga yaasho Ouhamba tau ka ninga?
16 Ngaashi Jesus, nafye otwa halelela okulombwela ovanhu kutya Ouhamba waKalunga oo ashike tau ka xulifa po okuhenouyuki. Eteelelo olo otali dulu okutwa omukumo ovo va ungaungiwa navo shihe li pauyuki. (Jer. 29:11) Stacy, oo a tumbulwa metetekelo, okwa popya a ti: “Oshili yOmbiibeli oyo nde lihonga oya kwafela nge ndi ungaunge nokuhenouyuki oko nda mona nonda ningilwa. Jehova oha longifa etumwalaka lOmbiibeli, opo e tu hekeleke.” Opo u udife etumwalaka tali hekele lOmbiibeli li na sha nekandulepo lokuhenouyuki, owa pumbwa okulilongekida nawa. Ngeenge owa kala wa tomhwa kutya osho sha kundafanwa moshitukulwa eshi oshoshili, otashi ka kala shipu kwoove okukundafana oshikundafanwa eshi nelungi, ngeenge umwe okwe shi eta po kofikola, ile koilonga.b
17. Jehova ohe tu kwafele ngahelipi tu ungaunge nokuhenouyuki?
17 Otu shii kutya okuhenouyuki opo taku kala, molwaashi Satana oye ‘omupangeli wounyuni ou.’ Ashike nande ongaho, otu na ekwafo nosho yo eteelelo, molwaashi ota ka “ekelwashi.” (Joh. 12:31) Jehova okwe tu lombwela okupitila momishangwa kutya omolwashike pe na okuhenouyuki kuhapu, nanghee ha kala e udite, eshi hatu ku ningilwa. (Eps. 34:17-19) Okwe tu honga yo okupitila mOmona waye nghee hatu dulu okuungaunga nokuhenouyuki, nanghee Ouhamba waye mafiku tau ka xulifa po okuhenouyuki. (2 Pet. 3:13) Onghee natu twikile okuudifa nouladi onghundana iwa i na sha nOuhamba waKalunga, nokukala twa teelela nodjuulufi efimbo olo, eshi kombada yedu taku ka kala “ouyuki.” — Jes. 9:7.
EIMBILO 158 “Itali shelelelwa!”
a Omadina oo hao ovanhu ovo lelalela.
b Tala yo oshiwedelwako A oshitwa 24-27 mokambo Ulika kutya ou hole ovanhu — Moku va ninga ovahongwa.