ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w01 9/1 ep. 12-16
  • Kala neitavelo la fa laAbraham!

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Kala neitavelo la fa laAbraham!
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2001
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Exupifo laJehova
  • E liyamba a kaleke po ombili
  • Tava ponokelwa kovatondi
  • ‘Xe yaaveshe ava ve na eitavelo’
    Natu Hopaeneneni Eitavelo Lavo
  • Abraham —oshihopaenenwa sheitavelo
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2001
  • Omolwashike Jehova a lukulula Abram naSarai
    nghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa — Okafo kokulongifwa pokwoongala—2020
  • Oshikalimo shembo laGenesis
    Ombiibeli — Etoloko lounyuni mupe lOmishangwa Diyapuki
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2001
w01 9/1 ep. 12-16

Kala neitavelo la fa laAbraham!

“Ava vomeitavelo ovo nee ovana vaAbraham.” —Ovagalati 3:7.

ABRAM okwa fiya po onghalamwenyo iwa muUr mokudulika kelombwelo laJehova. Omaudjuu oo a pita muo meedula odo da landula ko okwa li ashike etetekelo leyeleko leitavelo olo kwa li a taalela muEgipti. Ehokololo lOmbibeli otali ti: “Ndele moshilongo mwa holoka ondjala.” Kasha li tuu shipu kuAbram okukala e udite a nyematekwa omolwonghalo yaye! Ponhele yaasho, okwa kufa eenghatu tadi longo okukwafela oukwaneumbo waye. “Abram okwa ya medu laEgipti, a kale ngaashi omunailongo, osheshi ondjala ya li inene moshilongo.” Oukwaneumbo wa kula waAbram kawa li tau dulu okukala ihau monika muEgipti. Mbela Jehova ota ka ninga tuu osho a udaneka nokwaamena Abram koiponga?—Genesis 12:10; Exodus 16:2, 3.

2, 3. (a) Omolwashike Abram ina holola omukainhu waye? (b) Mokulinyenga konghalo, Abram okwa ungaunga ngahelipi nomukainhu waye?

2 Ohatu lesha muGenesis 12:11-13 ta ti: “Ndele pa ningwa, eshi va ehena popepi okuya muEgipti, ye okwa lombwela omwalikadi waye Sarai: Tala [alikana, NW], ondi shi shii, oove omwalikadi muwa okutalwa. Hano Ovaegipti eshi tave ku mono, otava ka tya: Ye omwalikadi waye, ndee vo tava ka dipaa nge, ndee ove to kala nomwenyo. Tya hano, oove omumwameme, opo ndi kale nawa omolwoye, ndee ame ndi dule okukala nomwenyo molwoye.” Nonande Sarai okwa koya peedula 65, okwa li ta monika muwa unene natango. Osho osha tula omwenyo waAbram moshiponga.a (Genesis 12:4, 5; 17:17) Osho sha fimana unene, elalakano laJehova ola li monghuwo i nonghambe, okwa ti okupitila moludalo laAbram oiwana aishe kombada yedu otai ke linangeka noupuna. (Genesis 12:2, 3, 7) Molwaashi Abram okwa li e he na okaana natango, osha li sha fimana eshi kwa li e na omwenyo.

3 Abram okwa popya nomukainhu waye kombinga yokulongifa ondunge oyo va udafana nale, sha hala okutya, okupopya kutya oku li mumwaina. Didilika kutya nonande okwa li e na eenghonopangelo e li tatekulululwa, ina longifa nai ondodo yaye, ndelenee okwa pendula elongelokumwe neyambidido lomukainhu waye. (Genesis 12:11-13; 20:13) Mwaashi, Abram okwa tula po oshihopaenenwa shiwa kovashamane va ulike oukwamutwe wopahole, nosho yo Sarai, mokuulika eduliko, oku li oshihopaenenwa kovakainhu kunena.—Ovaefeso 5:23-28; Ovakolossi 4:6.

4. Ongahelipi ovapiya vaKalunga ovadiinini kunena tave lihumbata ngeenge eemwenyo dovamwaxe di li monghuwo i nonghambe?

4 Sarai okwa li ta dulu okutya omumwaina waAbram omolwaashi okwa li shili va dalwa kuxe imwe. (Genesis 20:12) Natango, ka li e na oshinakuwanifwa shokuyandja ouyelele kovanhu ovo inave u pitikilwa. (Mateus 7:6) Ovapiya vaKalunga ovadiinini momafimbo opaife otava pwilikine koshipango shOmbibeli shokupopya oshili. (Ovaheberi 13:18, NW) Pashihopaenenwa, itava ka ana nande oipupulu momhangu yopaveta. Ndelenee ngeenge okukalamwenyo kwopalutu ile kwopamhepo kwovamwatate ku li monghuwo i nonghambe, ngaashi momafimbo omahepeko ile omaupyakadi epangelo, ohava pwilikine kelombwelo laJesus va kale va “lungama ngaashi omayoka nongaashi eenghuti [ve] he na oshipo.”—Mateus 10:16; tala Oshungonangelo yo 1 Novemba 1996, epandja 32, okatendo 19.

5. Omolwashike Sarai a li a dulika nehalo liwa keindilo laAbram?

5 Sarai okwe linyenga ngahelipi keindilo laAbram? Omuyapostoli Petrus okwa hokolola ovakainhu ovo ve mu fa ve ‘lineekela Kalunga.’ Onghee hano, Sarai okwa dula okuuda ko oinima yopamhepo oyo ya kwatelwa mo. Kakele kaasho, okwa li e hole omulumenhu waye nokwe mu fimaneka. Kungaha Sarai okwa hoolola ‘okudulika komulumenhu waye’ nokwa holeka ondodo yohombo yaye. (1 Petrus 3:5) Doshili, oku shi ninga oshe mu tula moshiponga. “Abram eshi e uya kuEgipti, Ovaegipti va mona nokutya omwalikadi okwa li muwa unene. Omalenga aFarao yo ve mu mona nove mu panda puFarao. Nomwalikadi okwa twalwa mouhamba waFarao.”—Genesis 12:14, 15.

Exupifo laJehova

6, 7. Abram naSarai ova li monghalo idjuu ilipi, nongahelipi Jehova a xupifa Sarai?

6 Kasha li tuu shinyikifa oluhodi kuAbram naSarai! Osha li shi liwetikile kutya Sarai okwa li e li pokuningilwa owii. Kakele kaasho, Farao mokuhashiiva ohombo yashili yaSarai, okwa pa Abram eeshali, eshi e ‘mu pa eedi neengobe noumbulu oukadi neengamelo, ovapika ovalumenhu novakainhu, oumbulu oukadi neengamelo.’b (Genesis 12:16) Abram ka li tuu a dina eeshali edi! Nonande onghalo ya li ii, Jehova ina ekelashi Abram.

7 “Ndelenee Omwene okwa etela Farao nouhamba waye oiponga idjuu molwaSarai, omwalikadi waAbram.” (Genesis 12:17) Monghedi i he wetike, oshili oya etifa ‘oudjuu’ oo wa hololelwa Farao. Okwe linyenga meendelelo: “Opo nee Farao okwa ifana Abram ndee ta ti: Ove wa ningila nge shike? Omolwashike ino shiivifila nge nokutya, ou omwalikadi woye? Omolwashike wa lombwela nge, ye omumwanyoko, onghee ame nde mu [kufa] a [ninge] omwalikadi wange? Hano omwalikadi woye ou. Mu kufa ndee inda. Ndele Farao okwa lombwela ovapiya vaye molwaye, ndele vo ove mu [findikila, OB-1954] pamwe nomwalikadi waye noinima yaye.”—Genesis 12:18-20; Epsalme 105:14, 15.

8. Eameno loludi lilipi Jehova a udanekela Ovakriste kunena?

8 Kunena, Jehova ihe tu amene kehanauno lefyo, omunyonena, ondjala ile oiponga yopaushitwe. Otwa udanekelwa kutya Jehova ota ka kala ha ningi eameno tali shiiva koinima oyo tai dulu okutula moshiponga oupamhepo wetu. (Epsalme 91:1-4) Ohe shi ningi unene moku tu pa omalondwelo e li pefimbo okupitila mEendjovo daye nosho yo ‘momupiya omudiinini nomunaendunge.’ (Mateus 24:45) Ongahelipi shi na sha netilifo lefyo okudja momahepeko? Nonande oohandimwe otashi dulika va efiwe va fye, Kalunga ita efa ovanhu vaye va hanaunwe po filufilu. (Epsalme 116:15, OB-1954) Nongeenge efyo tali kufa po ovadiinini vamwe, ohatu dulu okukala nelineekelo lokunyumunwa kwavo.—Johannes 5:28, 29.

E liyamba a kaleke po ombili

9. Oshike tashi ulike kutya Abram okwa kala nokutembauka muKanaan?

9 Osha yela kutya ondjala muKanaan oya pita eshi ‘Abram a dja muEgipti nokwa ya moshilongo kombinga yaNegeb [oshitukulwa shokeemhunda shi na enota koumbuwanhu waJuda], ye mwene nomwalikadi waye noinima yaye aishe, naLot pamwe naye. Ndele Abram okwa li oshipuna shinene shoimuna noshoshisilveri noshoshingoldo.’ (Genesis 13:1, 2, yelekanifa NW.) Ovakalimo vomoshitukulwa ova li tava dulu oku mu tala ko e li omulumenhu e na eenghono nenwefemo, elenga enaenghono. (Genesis 23:6) Abram ka li e na ehalo okukala mo nokulumbakana mumwe neepolitika dOvakanaan. Ponhele yaasho, “okwa enda kombinga nombinga okudja koshilongo kombinga [yaNegeb, NW] fiyo popepi naBetel, konhele ei ye a onga onhanda yaye tete nokutya, pokati kaBetel naAi.” Ngaashi shito, Abram okwa pitifa komesho eilikano laJehova keshe opo a ya.—Genesis 13:3, 4.

10. Oupyakadi washike wa holoka pokati kovafita vaAbram novaLot, nomolwashike kwa li sha fimana u kandulwe po diva?

10 “Ndele Lot, ou a enda pamwe naAbram, naye yo okwa li e needi neengobe neetenta. Ndele oshilongo inashi va wanena okukala mo pamwe, osheshi vo va li ve noinima ihapu, osho inava dula okukala pamwe. Ndele pa holoka eemhata pokati kovafita vaAbram novafita vaLot. Nomefimbo linya Ovakanaan nOvaferesi va kala yo moshilongo.” (Genesis 13:5-7) Edu inali yandja omeva a wana nosho yo oulifilo okupalula oufita waAbram naLot. Hano omaliudo okushilafana nokuhaudafana okwa tukuluka pokati kovafita. Eenhamanana da tya ngaha kadiwa mokati kovalongeli Kalunga kashili. Ngeenge eenhangu oda twikile, outondwe tau kalelele otau dulu okuholoka. Abram okwa li ta ka ungaunga ngahelipi nonghalo ei? Okwa tambula ko Lot konima yefyo laxe, tashi dulika e mu tekula ngaashi omona waye mwene. E li omukulunhu puvo vavali, Abram ka li mbela e na oufemba okulikufila osho shiwa kuye mwene?

11, 12. Abram okwa yandja omhito kuLot a ninge shike, nomolwashike ehoololo laLot la li li he fi lopandunge?

11 Ndelenee “Abram okwa lombwela Lot: Inapa kala nande eemhata pokati ketu naave, nopokati kovafita vange nokovafita voye. Osheshi fye vamwe aveke. Oshilongo ashishe oshosho. Tukauka hano naame. Ove ngenge to i kolumosho, ame ohandi i kolulyo, ndele ngenge ove to i kolulyo, ame ohandi ka ya kolumosho.” Popepi naBetel opa li osho sha li hashi ifanwa “shimwe shomoitukulwa iwa yokutalela Palestina.” Tashi dulika okudja opo “Lot okwa yelula omesho aye nokwa mona nokutya, olufilu alishe lokuJordan la li li nomeva mahapu. [Fimbo, OB-1986] Omwene ina hanauna po Sodom naGomorra, lo la li kombinga yaSoar ngaashi oshikunino shOmwene, ngaashi edu laEgipti.”—Genesis 13:8-10.

12 Nonande Ombibeli tai hokolola Lot e li “omuyuki,” omolwomatomheno onhumba ina efa Abram a tokole tete moshinima osho, noitashi monika nokuli kutya okwa konga omayele komukulunhu waye oo. (2 Petrus 2:7) “Lot okwe lihoololela olufilu alishe lokuJordan, ndele Lot okwa ehena kombinga yokoushilo. Osho ngaha ve litukauka. Abram okwa fyaala medu laKanaan, ndele Lot okwa tula moilando yomolufilu lokuJordan ndele okwa kala meehambo daye nokweehena fiyo kuSodom.” (Genesis 13:11, 12) Sodom osha li oshiyamba nosha yandja omauwa mahapu opamaliko. (Hesekiel 16:49, 50) Nonande ehoololo laLot ola li tali monika la fa lopandunge mokutala koinima yopamaliko, ola li ehoololo li he fi lopandunge mokulitalela koinima yopamhepo. Omolwashike? Omolwaashi Genesis 13:13 ota ti: “Ovanhu vomuSodom ova li [vai] unene novanyonauni koshipala shOmwene.” Etokolo laLot lokutembukila oko hauxuuninwa okwa li la etela oukwaneumbo waye oluhodi linene.

13. Ongahelipi oshihopaenenwa shaAbram tashi kwafa Ovakriste ovo tashi dulika va kwatelwe meenhamanana dopaimaliwa?

13 Nande ongaho, Abram okwa ulika eitavelo meudaneko laJehova kutya oludalo laye xuuninwa otali ka fyuulula edu alishe; ina tanguna nande omolwoshitukulwa shinini shalo. Nomutima aushe, okwa katuka metwokumwe nefinamhango olo la shangwa mo 1 Ovakorinto 10:24: “Inapa kala ou ta kongo ouwa waye mwene, ndelenee keshe na konge ouwa wamukwao.” Eli elondwelo liwa kwaavo tashi dulika va kwatelwa meenhamanana dopaimaliwa novaitaveli vakwao. Ponhele yokushikula omayele e li muMateus 18:15-17, vamwe ova twala ovamwaxe komhangu. (1 Ovakorinto 6:1, 7) Oshihopaenenwa shaAbram otashi ulike kutya oshi li xwepo okukana paimaliwa shi dulife okweetela edina laJehova odino ile okunyona po ombili yeongalo lopaKriste.—Jakob 3:18.

14. Ongahelipi Abram a ka nangekwa noupuna omolwokuyandja kwaye?

14 Abram okwa li ta ka nangekwa noupuna omolwokuyandja kwaye. Kalunga okwa ti: “Ame ohandi ka hapupalifa oludalo loye ngaashi ondwi yedu, ngenge umwe ta dulu okuvala ondwi yedu, opo ta shiiva okuvala oludalo loye yo.” Ehololo eli kala li tuu etwomukumo kuAbram e he na ounona! Mokutwikila ko, Kalunga okwe mu lombwela ta ti: “Fikama, u taulule edu eli noule walo nounene walo, osheshi Ame ohandi ke li ku pa.” (Genesis 13:16, 17) Ahowe, Abram ka li ta ka pitikwa a kale meenghalo diwa doshilando. Okwa li e na okukala a yooloka ko kOvakaanan. Ovakriste kunena navo ove na okukala va yooloka ko kounyuni. Ihave litale ko ve dule vamwe, ndelenee ihava endafana nakeshe umwe oo ta dulu oku va yula va kufe ombinga melihumbato li he fi lopamishangwa.—1 Petrus 4:3, 4.

15. (a) Olweendo laAbram otashi dulika kwa li tali ti shike? (b) Oshihopaenenwa shashike Abram a tulila po omaukwaneumbo opaKriste kunena?

15 Pefimbo lOmbibeli, fimbo omunhu ina landa edu, okwa li e na omhito e li shevasheve nawa. Kungaha oku li endaenda okwa li edimbulukifo tali twikile kutya efiku limwe edu eli onali ka kale loludalo laAbram. Omolwokudulika, “Abram okwa ehena komesho neetenta daye nokwa tula moshundungila shomuMamre, popepi naHebron. Ndele oko okwa tungila Omwene oaltari.” (Genesis 13:18) Natango Abram okwa ulika nghee a pitifa komesho eilikano. Ekonakono loukwaneumbo, eilikano loukwaneumbo nosho yo okukala pokwoongala okwa pitifwa tuu komesho moukwaneumbo woye?

Tava ponokelwa kovatondi

16. (a) Omolwashike eendjovo dotete daGenesis 14:1 di na omupopilo wa nyika oshiponga? (b) Etomheno leponokelo leehamba nhee dokoushilo ola li shike?

16 “Ndele mefimbo laAmrafel, ohamba yaSinear, naAriok, ohamba yaEllasar, naKedorlaomer, ohamba yaElam,c naTideal, ohamba yaGoim, va hovela okuhomona.” MOshiheberi shopehovelo, eendjovo odo dotete (“Ndele mefimbo . . . ”) odi na omupopilo wa nyika oshiponga notadi ulike “kefimbo leyeleko la xulila menangeko noupuna.” (Genesis 14:1, 2, eshangelo lopedu mo NW) Eyeleko ola tameka eshi eehamba odo nhee dokoushilo nosho yo omatanga ado ovakwaita da ninga eponokelo lehanauno laKanaan. Mbela elalakano lavo olashike? Okufininika ounashibofa woilando itano yaSodom, Gomorra, Adma, Seboim naBela. Ova komba po aishe oyo ye va kondjifa nova “ongela omatanga avo ovakwaita molufilu laSiddim nokutya Efuta [lomongwa].” Lot noukwaneumbo waye ova li va kala popepi.—Genesis 14:3-7.

17. Omolwashike okutulwa kwaLot moukwatwa kwa li eyeleko leitavelo laAbram?

17 Eehamba Ovakanaan oda lwifa ovahomoni neenghono adishe, ndelenee oda findwa shififohoni. “Ndele vo va kufa emona alishe lomuSodom naGomorra neendya davo adishe, ndele va dja po. Ova kwata yo Lot, omona womumwaina waAbram, nemona laye alishe, osheshi ye okwa tula muSodom, ndele va dja po.” Eenghundana doiningwanima ei itilifi oda fika diva kuAbram: “Ndelenee umwe ou a dja po onhapo okwe uya noku shi hepaululila Abram, Omuheberi, ou a tula moshundungila shomuMamre, Omuamori, omumwaina waEskol, omumwaina waAner. Ndele vo va li va kwatafana naAbram. [Kungaha] Abram [okwa] uda omona womumwaina waye a twalwa onghwate.” (Genesis 14:8-14) Kali fi tuu eyeleko leitavelo! Mbela Abram okwa kwatela omutekulu waye onghone omolwokukufa kwaye oshilando osho shiwa? Dimbuluka yo kutya ovaponokeli ava ova dja moshilando shambulavo, Sinear. Oku va lwifa otashi ka tya kutya ota ka hanauna po omhito keshe yokwaalukila keumbo. Kakele kaasho, oshike Abram ta dulu okuninga a kondjife etanga lovakwaita olo omatanga ovakwaita aveshe Ovakanaan kwa li itaa dulu okufinda?

18, 19. (a) Ongahelipi Abram a li ta dulu okuxupifa Lot? (b) Olyelye a mona olupandu omolwefindano eli?

18 Natango Abram okwa tula elineekelo laye filufilu muJehova. “Okwa dilila novalumenhu 318 ava va dalelwa meumbo laye, nokwa ya navo ndele vo ve va shikula fiyo kuDan. Oufiku vo ve va totela keembinga dilili, ye novapiya vaye, ndele vo ve va taata nove va shikula fiyo kuHoba, i li kunoorde yaDamaskus. Ndele ye okwa alula emona alishe, nomona womumwaina waye Lot yo nemona laye nosho yo ovalikadi novana.” (Genesis 14:14-16) Mokuulika eitavelo la kola muJehova, Abram okwa kwatela komesho ovakwaita vaye ovo va li unene vanini ve dulike kwaava vovatondi, ova findana nova xupifa Lot noukwaneumbo waye. Paife Abram okwa shakeneka Melkisedek, ohamba yaSalem, omupristeri. “Melkisedek, ohamba yaSalem, omupristeri waKalunga wOkombadambada, okwa eta omungome nomaviinyu, ndele ye okwe mu nangeka noupuna ndee ta ti: Abram omunangekwa noupuna waKalunga wOkombadambada, Omushiti weulu nedu. Ndele Kalunga wOkombadambada na hambelelwe, ou a yandja ovatondi voye momake oye. Opo nee ye e mu pa oshitumulongo shomuaishe.”—Genesis 14:18-20.

19 Heeno, efindano olo olaJehova. Omolweitavelo laye, natango Abram okwa mona exupifo laJehova. Oshiwana shaKalunga kunena ihashi kufa ombinga moita yo venevene, ndelenee otava shakeneke omayeleko nomashongo mahapu. Oshitukulwa shetu tashi shikula otashi ka ulika nghee oshihopaenenwa shaAbram tashi dulu oku tu kwafela tu ungaunge nao nomupondo.

[Omashangelo opedu]

a PaInsight on the Scriptures (la nyanyangidwa kEendombwedi daJehova), “omishangwa donale dopapilusa otadi hokolola Farao oo a lombwela ovalumenhu va homata va kwate omukainhu muwa nova dipae omushamane waye.” Hano oumbada waAbram kawa li woshimha.

b Hagar, oo konima a ka ninga omwalikadi wopomunghulo waAbram, otashi dulika a li mokati kovapiya ovo va pewa Abram pefimbo olo.—Genesis 16:1.

c Nale ovapataneki ova popya kutya Elam kasha li shi na enwefemo la tya ngaha muSinear nonokutya ehokololo olo leponokelo laKedorlaomer ola li loipupulu. Okumona eyelifilo lomauliko ovalafululi oo taa yambidida ehokololo lOmbibeli, tala Oshungonangelo yOshiingilisha ya 1 Juli 1989, epandja 4-7.

1. Abram okwa ungaunga ngahelipi neyeleko lipe muKanaan?

Owa koneka tuu?

• Ongahelipi ondjala medu laKanaan ya li eyeleko leitavelo laAbram?

• Ongahelipi Abram naSarai va tula po oshihopaenenwa shiwa kovashamane novakainhu kunena?

• Oshilihongomwa shashike hatu dulu okulihonga mokupongolola po eenhamanana kwaAbram pokati kovapiya vaye naavo vaLot?

[Efano pepandja 14]

Abram ina divilika oufemba waye ndelenee okwa tula ouwa waLot komesho waau waye

[Efano pepandja 16]

Abram okwa ulika elineekelo muJehova mokuxupifa omutekulu waye Lot

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma