Jehova omunene mohole i na oudiinini
“Omwene oku . . . yadi ouwanghenda.”—EPSALME 145:8.
1. Ohole yaKalunga oya ya fiyo openi?
“KALUNGA Oye ohole.” (1 Johannes 4:8) Etumbulo olo tali hafifa omutima otali ulike kutya onghedi yaJehova yokupangela oya kanghamena kohole. Doshili, nokuli novanhu ovo ihava dulika kuye ohava mono ouwa okudja ketango nokodula oyo ha yandje pahole! (Mateus 5:44, 45) Omolwohole yaKalunga yokuhola ovanhu aveshe, nokuli novatondi vaye otava dulu okulivela ombedi, okwaalukila kuye nokumona omwenyo waalushe. (Johannes 3:16) Ndele mafiku Jehova ota ka kufa po oukolokoshi oo wa pimbila opo ovanhu ovo ve mu hole va ka dule okuhafela omwenyo waalushe mounyuni mupe wouyuki.—Epsalme 37:9-11, 29; 2 Petrus 3:13.
2. Ombinga ye likalekelwa yohole ilipi Jehova ha ulikile ovo ve mu liyapulila?
2 Jehova oha ulikile ovalongeli vaye vashili ohole monghedi ye likalekelwa notai kalelele. Ohole ya tya ngaho otai hokololwa koshitya shOshiheberi sha tolokwa “ouwanghenda,” ile “ohole i na oudiinini.” Ohamba David yaIsrael shonale oya li i na olupandu linene louwanghenda waKalunga. Omolwoshimoniwa shaye shopaumwene nosho yo okudilonga shi na sha nokuungaunga kwaKalunga novanhu, David okwa li a imba nelineekelo a ti: “Omwene oku . . . yadi ouwanghenda [ile “ohole i na oudiinini,” NW].”—Epsalme 145:8.
Nghee ovadiinini vaKalunga tava yoololwa mo
3, 4. (a) Epsalme 145 otali tu kwafele ngahelipi tu yoolole mo ovadiinini vaJehova? (b) Ongahelipi ovadiinini vaKalunga have mu “fimaneke”?
3 Shi na sha naJehova Kalunga, ina yomuprofeti Samuel, Hanna, okwa ti: “Eemhadi dovayuki [“dovadiinini,” NW] vaye ote di amene.” (1 Samuel 2:9) ‘Ovadiinini’ ovo ovo olyelye? Ohamba David otai yandje enyamukulo. Konima yokutumbaleka omaukwatya akumwifi aJehova, oya ti: “Novayuki [“ovadiinini,” NW] voye nave ku fimaneke.” (Epsalme 145:10) Ohatu fimaneke Kalunga unene tuu moku mu popila mouwa.
4 Ovadiinini vaJehova otava dulu okuyoololwa mo ve li ovo hava longifa omakanya avo oku mu popila mouwa. Poivilo nosho yo pokwoongala kwopaKriste oshike hashi kala enenediladilo meenghundafana davo? Doshili, Ouhamba waJehova! Ovapiya ovadiinini vaKalunga otava tu kumwe nediladilo laDavid oo a imba a ti: “Nava fimaneke oshinge shouhamba woye [Jehova], vo va tange eenghono doye.”—Epsalme 145:11.
5. Otu shi shii ngahelipi kutya Jehova oha pwilikine kovadiinini vaye ngeenge tave mu popile mouwa?
5 Mbela Jehova oha pwilikine ngeenge ovadiinini vaye tave mu tange? Heeno, oha pwilikine kwaasho tava popi. Mexunganeko li na sha nelongelokalunga lashili mefimbo letu, Malakia okwa shanga a ti: “Opo vo ava hava tila Omwene ova kundafana kumwe. Ndele Omwene okwe shi dimbulukwa nokwe shi uda. Nokoshipala shaye pa shangwa embo lokudimbulukwa ava [hava] tila Omwene nohava fimaneke edina laye.” (Malakia 3:16) Ohashi hafifa Jehova unene ngeenge ovadiinini vaye tave mu popile mouwa, nohe va dimbulukwa.
6. Oilonga ilipi tai tu kwafele tu yoolole mo ovadiinini vaKalunga?
6 Ovapiya ovadiinini vaJehova otava dulu yo okuyoololwa mo omolwouladi wavo neenghendabala davo dokupopya novanhu ovo ve he fi ovalongeli vaKalunga kashili. Doshili, ovadiinini vaKalunga ohava ‘shiivifile ovana vovanhu oilonga yaye yeenghono noshinge shouhamba waye.’ (Epsalme 145:12, yelekanifa OB-1954.) Mbela oho lalakanene okulongifa pauyadi eemhito u popye naavo ve he fi ovaitaveli, shi na sha nouhamba waJehova? Mepingafano nomapangelo opanhu oo mafiku taa ka xula po, ouhamba waye otau kalelele. (1 Timoteus 1:17) Okulihonga kombinga youhamba waJehova waalushe nokukatuka onghatu okuninga ovayambididi vao oshi li oshinima sha endelela. David okwa imba a ti: “Ouhamba woye ou li po tau kalelele fiyo alushe nepangelo loye fiyo okomapupi aeshe.”—Epsalme 145:13.
7, 8. Oshike sha ningwa po mo 1914, noshike shi li euliko kutya Kalunga ota pangele paife okupitila mOuhamba wOmona waye?
7 Okudja 1914, opa kala etomheno la wedwa po lokupopya kombinga youhamba waJehova. Momudo oo, Kalunga okwa dika po Ouhamba womeulu wopaMessias oo Jesus Kristus, Omona waDavid, e li Ohamba yao. Kungaha Jehova okwa wanifa po eudaneko laye kutya ouhamba waDavid otau kala wa pama fiyo alushe.—2 Samuel 7:12, 13; Lukas 1:32, 33.
8 Oushili oo kutya Jehova ota pangele paife okupitila mOuhamba wOmona waye Jesus Kristus, ou liwetikile mewanifo tali twikile ledidiliko lokukala po kwOmona waye. Oshitukulwa shedidiliko olo shikonekwedi unene osho oilonga oyo Jesus a xunganeka kutya otai ka longwa kovadiinini vaKalunga aveshe eshi a ti: “Evangeli eli louhamba otali udifilwa ounyuni aushe li ningile oiwana aishe ondombwedi, opo nee taku uya exulilo.” (Mateus 24:3-14) Molwaashi ovadiinini vaKalunga otava wanifa po nouladi exunganeko olo, ovanhu ve dule pomamiliyona ahamano, ovalumenhu, ovakainhu nounona otava kufa ombinga moilonga oyo inene noye likalekelwa. Mafiku ovapataneki aveshe vOuhamba waJehova otava ka xulifwa po.—Ehololo 11:15, 18.
Ouwa oo tau di mounamapangelo waJehova
9, 10. Ekondjifafano lilipi li li pokati kaJehova novapangeli vopanhu?
9 Ngeenge otu li Ovakriste ve liyandja, ekwatafano letu nOmwene Omunamapangelo aeshe Jehova otali tu etele omauwa mahapu. (Epsalme 71:5; 116:12) Pashihopaenenwa, molwaashi ohatu tila Kalunga nohatu longo ouyuki, ohatu hafele okuhokiwa kuye notu li popepi naye pamhepo. (Oilonga 10:34, 35; Jakob 4:8) Mepingafano naasho, ovapangeli vopanhu ohava monika luhapu tava endafana novanhu ovo va tumbala, ngaashi ovawiliki vomatanga ovakwaita, ovanangeshefa ovo va punapala ile omanyakwa momaudano. Pashifokundaneki shomuAfrika shedina Sowetan, omunambelewa wepangelo a tumbala okwa popya shi na sha neenhele odo da nyika oluhepo moshilongo shavo, a ti: “Ondi udite ko kutya omolwashike vahapu vomufye inatu hala okuya keenhele da tya ngaho. Omolwaashi ashike twa hala okudimbwa kutya eenghalo da tya ngaho oko di li. Ohashi kumu eliudo letu nohatu kala twa fya ohoni [omolwoihauto] yondilo oyo hatu shingi.”
10 Doshili, ovapangeli vamwe vopanhu ove na ko nasha shili nonghalo nawa yovapangelwa vavo. Ndelenee nokuli novapangeli ovo vawa shili kave shii nawanawa ovapangelwa vavo. Doshili, ohatu dulu okupula kutya: Mbela oku na ngoo omupangeli nande oumwe oo e na ko nasha novapangelwa vaye aveshe noha katuka onghatu diva e va kwafele pauhandimwe ngeenge ve li momafimbo oudjuu? Heeno, oko e li. David okwa shanga ta ti: “Omwene, omuyakeli waaveshe tava punduka, naava va nyongamekwa koufiye, ohe va nyongamununa.”—Epsalme 145:14.
11. Omayeleko elipi haa hange ovadiinini vaKalunga, nove na ekwafo lilipi?
11 Omayeleko noiponga ihapu ohai hange ovadiinini vaJehova Kalunga molwokuhawanenena kwavo nomolwokukala mounyuni oo u li mepangelo laSatana ‘omunawii.’ (1 Johannes 5:19; Epsalme 34:20) Ovakriste ohava hepekwa. Vamwe ohava mono oixuna koudu woshinamenena ile okuyahama molwokufilwa. Omafimbo amwe, omapuko ovadiinini vaJehova otashi dulika e va ‘nyongamife’ omolwokuteka omukumo. Ndele kashi na nee mbudi kutya omayeleko elipi tae va hange, Jehova okwe lilongekida alushe okuhekeleka nokupameka pamhepo keshe umwe womuvo. Ohamba Jesus Kristus nayo oi na ko nasha novapangelwa vayo ovadiinini.—Epsalme 72:12-14.
Eendja tadi palula pefimbo la wapala
12, 13. Jehova oha file oshisho eemhumbwe ‘doinima aishe i na omwenyo’ shi fike peni?
12 Omolwouwanghenda waye munene, Jehova oha file oshisho eemhumbwe adishe dovapiya vaye. Osho osha kwatela mo oku va palula neendja tadi tungu. Ohamba David oya shanga ya ti: “Omesho [aaveshe] otae ku dakamene [Jehova], ndele ove to va pe eendya davo pefimbo lado. Oto kamutulula eke loye ndee to palula [omahalo oinima aishe i na omwenyo, NW].” (Epsalme 145:15, 16) Nokuli nomomafimbo oiponga, Jehova ota dulu okuunganeka oinima opo ovadiinini vaye va mone “efiku keshe omungome.”—Lukas 11:3; 12:29, 30.
13 David okwa tumbula kutya “oinima aishe i na omwenyo “ ohai palulwa. Osho osha kwatela mo oinamwenyo. Ngeno edu kala li li na oimeno ihapu yokombada yedu noyomomeva, ngeno oinamwenyo yomomeva, eedila nosho yo oinamwenyo yokombada yedu ngeno itai kala i na omhepo yokufudila mo ile oikulya yokulya. (Epsalme 104:14) Ndele Jehova oha file oshisho eemhumbwe dakeshe shimwe.
14, 15. Eendja dopamhepo otadi yandjwa ngahelipi kunena?
14 Mepingafano noinamwenyo, ovanhu ove na eemhumbwe dopamhepo. Jehova iha file tuu nawa oshisho eemhumbwe dopamhepo dovadiinini vaye! Fimbo Jesus ina fya, okwa udaneka kutya “omupiya omudiinini nomunaendunge” ota ka pa ovashikuli vaJesus ‘eendja dopamhepo pefimbo la wapala.’ (Mateus 24:45, yelekanifa NW.) Oshixupe shovavaekwa 144 000 oshi li ongudu yomupiya oo kunena. Okupitila muvo, Jehova okwa yandja shili eendja dopamhepo dihapu.
15 Pashihopaenenwa, vahapu vomoshiwana shaJehova kunena otava mono ouwa metoloko lOmbibeli lipe noli li paushili, li li momalaka avo vene. ONew World Translation of the Holy Scriptures kai fi tuu enangeko noupuna la denga mbada! Kakele kaasho, omamiliyona oikwafifo yokukonakona Ombibeli otai twikile okunyanyangidwa momalaka e dule po 300. Eendja adishe odo dopamhepo oda ka kala enangeko noupuna kovalongelikalunga vashili kongonga yedu. Olye mbela e na okupandulwa molwaashishe osho? OJehova Kalunga. Omolwouwanghenda waye munene, okwe shi ninga tashi shiiva opo ongudu yomupiya i kale tai yandje ‘eendja pefimbo lado.’ “Omahalo oinima aishe i na omwenyo” moparadisa yopamhepo yokunena otaa palulwa okupitila meendja odo. Novapiya vaJehova inava hafela tuu eteelelo lokumona mafiku edu la lundululwa moparadisa yolelalela!—Lukas 23:42, 43.
16, 17. (a) Oihopaenenwa ilipi i li po i na sha neendja dopamhepo odo da yandjwa pefimbo la wapala? (b) Ongahelipi Epsalme 145 tali hokolola omaliudo ovadiinini vaKalunga shi na sha nomhata oyo ya fimanenena oyo ya etifwa po kuSatana?
16 Konakona oshihopaenenwa shimwe shikumwifa shokupewa eendja dopamhepo da yandjwa pefimbo la wapala. Mo 1939, Oita Itivali yOunyuni oya hovela muEuropa. Momudo oo tuu oo, Oshungonangelo yOshiingilisha ye 1 Novemba, oya li i na oshitukulwa shi na oshipalanyole: “Okuhenombinga.” Omolwouyelele wa yela oo sha yandja, Eendombwedi daJehova mounyuni aushe okwa li da mona kutya oda pumbwa okudiinina okuhenombinga nandenande moinima yoiwana oyo kwa li tai lwifafana. Osho osha etifa opo di handukilwe komapangelo okeembinga adishe delipumomumwe olo loule womido hamano. Nonande ovadiinini vaKalunga ova li va shilikwa nokuhepekwa, ova twikila okuudifa onghundana iwa yOuhamba. Okudja mo 1939 fiyo 1946, ova li va nangekwa noupuna nehapupalo likumwifi leepersenda 157. Kakele kaasho, ondjokonona ikonekwedi youdiinini wavo pefimbo loita oyo otai twikile okukwafela ovanhu va yoolole mo elongelokalunga lashili.—Jesaja 2:2-4.
17 Eendja dopamhepo odo Jehova ha yandje ihadi kala ashike di li pefimbo ndele ohadi palula yo nawa. Ofimbo oiwana ya li ya pwila unene mokulwa pefimbo lOita Itivali yOunyuni, oshiwana shaJehova okwa li sha kwafelwa shi yandje elitulemo koshinima shimwe osho sha fimanenena shi he fi exupifo lavo. Jehova okwe shi kwafela shi ude ko omhata oyo ya fimanenena, ya kwatela mo eshito alishe, i na sha noufemba waye wokukala omunamapangelo aeshe. Itashi mbilipaleke tuu okushiiva kutya oudiinini wOndombwedi yaJehova keshe owa yambidida eyukipalifo lounamapangelo waJehova nokuulika kutya Ondiaboli omunaipupulu! (Omayeletumbulo 27:11) Mepingafano naSatana, oo ta popile mowii Jehova nosho yo onghedi yaye yokupangela, ovadiinini vaJehova otava twikile okushiivifa moipafi kutya: “Omwene omuyuki meendjila daye adishe.”—Epsalme 145:17.
18. Oshihopaenenwa shokunena shilipi sheendja dopamhepo di li pefimbo notadi palula nawa?
18 Oshihopaenenwa shimwe vali sheendja dopamhepo tadi palula nodi li pefimbo osho embo Draw Close to Jehovah, olo la yandjwa poyoongalele yoitukulwa omafele “Ovaudifi vOuhamba ovaladi,” oyo ya li ya ningwa mounyuni aushe mo 2002-2003. Embo olo, la longekidwa ‘komupiya omudiinini nomunaendunge’ nola nyanyangidwa kEendombwedi daJehova, otali yukifa elitulemo komaukwatya makumwifi aJehova Kalunga, mwa kwatelwa oo a tumbulwa mEpsalme 145. Embo eli liwa, nope he na omalimbililo otali ka dana onghandangala ya fimana mokukwafela ovadiinini vaKalunga va ehene popepi elela naye.
Efimbo lokweehena popepi elela naJehova
19. Efimbo la tongomana lilipi tali ehene popepi, nohatu ke linyenga ngahelipi shi na sha nalo?
19 Efimbo la tongomana lokupongolola po omhata i na sha nounamapangelo waJehova otali ehene popepi. Ngaashi sha xunganekwa muHesekiel etukulwa eti-38, mafiku Satana ota ka mana okudana onghandangala yaye e li “Gog, medu laMagog.” Osho otashi ka kwatela mo okuponokela kwaye oshiwana shaJehova mounyuni aushe. Otashi ka kala eponokelo la mana mo li na sha nokuteya po kwaSatana oudiinini wovadiinini vaKalunga. Ovalongeli vaJehova otava ka pumbwa okwiilikana Jehova va mana mo shi dulife nale, nokuli noku mu lilila e va kwafe. Mbela etilofimaneko lavo lokutila Kalunga nohole yavo yoku mu hola otai ka kala yongaho? Hasho nandenande, molwaashi Epsalme 145 otali ti: “Omwene oku li popepi naaveshe, have mu ifana, aveshe ava have mu ifana moshili. Ava, have mu tila, ote va wanifile eshi va hala, nonghuwo yavo ohe i udu, ndee te va xupifa. Omwene oha amene aveshe, ava ve mu hole, ndelenee ovadudu aveshe ote va kombo po.”—Epsalme 145:18-20.
20. Eendjovo dEpsalme 145:18-20 otadi ka wanifwa ngahelipi monakwiiwa i li popepi?
20 Itashi ka kala tuu shihafifa okukala popepi naJehova nokumona eenghono daye dokuxupifa eshi ta ka hanauna po ovakolokoshi aveshe! Pefimbo olo la tongomana olo paife li li popepi elela, Jehova ota ka pwilikina ashike “ava have mu ifana moshili.” Ita ka pwilikina nandenande kovanaihelele. Eendjovo daKalunga otadi ulike sha yela kutya okulongifa edina laye pefimbo laxuuninwa elela kwovakolokoshi okwa kala alushe oshima.—Omayeletumbulo 1:28, 29; Mika 3:4; Lukas 13:24, 25.
21. Ongahelipi ovadiinini vaJehova hava ulike kutya ova hafela okulongifa edina laye?
21 Osha endelela paife shi dulife nale kwaavo hava tila Jehova ‘ve mu ifane moshili.’ Ovadiinini vaye ova hafela okulongifa edina laye momailikano avo nosho yo momatyekosha pokwoongala kwavo. Ohava longifa edina laKalunga meenghundafana davo. Nohava udifa nouladi edina laJehova moukalele wavo womoipafi.—Ovaroma 10:10, 13-15.
22. Omolwashike sha fimanenena okukala hatu kondjifa oikala nouhalu wounyuni?
22 Opo tu twikile okumona ouwa mekwatafano lopofingo naJehova Kalunga, osha fimanenena yo okukala hatu kondjifa oinima oyo ya nyika oshiponga pamhepo ngaashi ohole yokuhola omaliko, omalihafifo inaa koshoka, omhepo yokuhadimina po vamwe ile okukala tu he na ko nasha neehepele. (1 Johannes 2:15-17; 3:15-17) Ngeenge itatu ningi omalunduluko shi na sha nomalalakano nosho yo oikala ya tya ngaho, otashi dulu okutwala fiyo omokunyona sha kwata moiti, ndele hauxuuninwa hatu kanifa ohokwe yokuhokiwa kuJehova. (1 Johannes 2:1, 2; 3:6) Oshi li pandunge okukaleka momadiladilo kutya Jehova ota ka twikila oku tu ulikila ouwanghenda ile ohole i na oudiinini, ngeenge ashike hatu kala ovadiinini kuye.—2 Samuel 22:26, NW.
23. Onakwiiwa iwaelela ilipi ovadiinini aveshe vaKalunga tava ka mona?
23 Onghee hano natu yukife elitulemo letu konakwiiwa iwaelela oyo ovadiinini vaJehova aveshe tava ka mona. Mokuninga ngaho, ohatu ka kala netimaumbwile likumwifi lokukala mokati kaavo tava ka tumbaleka Jehova noku mu fimaneka nosho yo oku mu tanga “keshe efiku” nosho yo “fiyo alushe.” (Epsalme 145:1, 2) Onghee hano natu ‘likaleke mohole yaKalunga nokuteelela omwenyo waalushe.’ (Judas 20, 21) Eshi hatu twikile okumona ouwa momaukwatya aTate yetu womeulu akumwifi, mwa kwatelwa ouwanghenda munene oo ha ulikile ovo ve mu hole, natu kale alushe nomadiladilo ngaashi oo a hololwa kuDavid meendjovo daxuuninwa dEpsalme 145, tadi ti: “Okanya kange naka udife efimano lOmwene, noishitwa aishe nai tange edina laye liyapuki alushe fiyo alushe.”
Oto nyamukula ngahelipi?
• Ongahelipi Epsalme 145 tali tu kwafele tu yoolole mo ovadiinini vaKalunga?
• Ongahelipi Jehova ha palula “oinima aishe i na omwenyo”?
• Omolwashike twa pumbwa okweehena popepi elela naJehova?
[Efano pepandja 9]
Ovadiinini vaKalunga ohava hafele okukundafana oinenelonga yaye
[Efano pepandja 10]
Ovapiya vaJehova ohava kwafele vamwe nouladi opo ve lihonge kombinga yoshinge shouhamba waye
[Efano pepandja 11]
Animals: Parque de la Naturaleza de Cabárceno
[Efano pepandja 11]
Jehova oha palula “oinima aishe i na omwenyo”
[Efano pepandja 12]
Jehovah oha yandje eenghono newiliko kovadiinini vaye, ovo hava pula ekwafo laye meilikano