Jehova oha amene ovo ve mu lineekela
“Onghenda noudiinini woye ohau amene nge alushe.”—EPSALME 40:12.
1. Ohamba David oya li ya indila shike kuJehova, nongahelipi eindilo olo la shilipalekelwa enyamukulo fiyo okunena?
OHAMBA David yaIsrael shonale oya li ya “teelela nokuteelela Omwene” noya li ye linyengifwa i tye kutya Jehova okwa ‘vandamena kuyo nokwa uda onghuwo yayo.’ (Epsalme 40:2) Oya mona lwoikando nghee Jehova ha amene ovo ve mu hole. Onghee hano, oya li ya pula i amenwe alushe kuJehova. (Epsalme 40:12) Molwaashi David oku li umwe womovalumenhu novakainhu ovadiinini ovo va udanekelwa “enyumuko liwa unene,” oku li paife medimbuluko laJehova, a amenwa, a teelela oku ka mona ondjabi oyo. (Ovaheberi 11:32-35) Kungaha, onakwiiwa yaye oya shilipalekwa monghedi ya denga mbada. Edina laye ola shangwa ‘membo lokudimbulukwa’ laJehova.—Malakia 3:16.
2. Ongahelipi Omishangwa tadi tu kwafele tu ude ko osho okukala twa amenwa kuJehova taku ti?
2 Nonande ovadiinini ovo va tumbulwa mOvaheberi etukulwa eti-11 ova li ko nale fimbo Jesus Kristus ine uya kombada yedu, ova li metwokumwe naasho Jesus a honga eshi a tile: “Ou e hole omwenyo waye, ote u kanifa, naau ta tondo omwenyo waye mounyuni ou, oye te u diininine omwenyo waalushe.” (Johannes 12:25) Hano osha yela kutya okukala twa amenwa kuJehova itaku ti kutya itatu ka mona oixuna ile itatu ka hepekwa. Ndele otashi ti kutya okukala twa amenwa pamhepo, opo tu dule okukaleka po omufika wetu muwa koshipala shaKalunga.
3. Oumbangi ulipi tu na, oo tau ulike kutya Kristus Jesus okwa li a amenwa kuJehova, noshidjemo osha li shike?
3 Jesus okwa li a hepekwa nonyanya nokwa li a shekwa, novatondi vaye hauxuuninwa ova pondola oku mu dipaa monghedi ififa ohoni noiyahameka neenghono. Ndele osho itashi ti kutya Kalunga okwa teya eudaneko laye li na sha nokwaamena Messias. (Jesaja 42:1-6) Enyumuko laJesus mefiku etitatu konima yefyo laye lififa ohoni, oli li oumbangi kutya Jehova okwa uda eindilo laye opo a kwafelwe—ngaashi ashike Jehova kwa li a uda eindilo laDavid. Nomolwaasho Jehova okwa pa Jesus eenghono opo a kanyatele oudiinini. (Mateus 26:39) Molwaashi Jesus okwa li a amenwa monghedi oyo, okwa ka mona omwenyo ihau fi meulu, nomamiliyona ovanhu ovo ve na eitavelo tali longo mekulilo ove na etimaumbwile lomwenyo waalushe.
4. Eshilipaleko lilipi Ovakriste ovavaekwa nosho yo “eedi dimwe” va pewa?
4 Ohatu dulu okukala nelineekelo kutya Jehova oku na natango ehalo nota dulu okwaamena ovapiya vaye kunena, ngaashi ashike a li e shi ninga pefimbo laDavid naalo laJesus. (Jakob 1:17) Oshixupe shovamwaxe vaJesus ovavaekwa osho shi li natango kombada yedu, otashi dulu okulineekela eudaneko laJehova olo tali ti: “Efyuululo itali nyonauka ndele inali nyata ndee itali xulu po, twe li tuvikililwa meulu, ofye ava hatu amenwa keenghono daKalunga molweitavelo, [tu] mone exupifo eli la longekidwa li hololwe mefimbo laxuuninwa.” (1 Petrus 1:4, 5) “Eedi dimwe,” odo di na eteelelo lokombada yedu, otadi dulu yo okulineekela Kalunga nosho yo eudaneko laye olo a udaneka okupitila momupsalme, tali ti: “ Kaleni mu hole Omwene, ovakoshoki nye amushe! Ava tava diinine, Omwene ote va amene.”—Johannes 10:16, OB-1954; Epsalme 31:24.
Va amenwa pamhepo
5, 6. (a) Ongahelipi ovapiya vaKalunga va amenwa kunena? (b) Ekwatafano lilipi ovavaekwa ve na naJehova, nongahelipi shi na sha naavo ve na eteelelo lokombada yedu?
5 Kunena, Jehova okwa yandja omafiloshisho omolwokwaamena ovapiya vaye pamhepo. Nonande ihe va amene komahepeko ile komaudjuu noiponga oyo hai holoka apeshe monghalamwenyo, ohe va pe noudiinini ekwafo netwomukumo olo va pumbwa opo va amene ekwatafano lavo naye lopofingo. Eitavelo lavo mefiloshisho laKalunga lopahole lekulilo olo ekanghameno oko va tungila ekwatafano olo. Vamwe vomOvakriste ovo ovadiinini ova vaekwa nomhepo yaKalunga va ka kale ovapangeli pamwe naKristus meulu. Ovavaekwa ovo ova yukipalifwa ve li ovana vaKalunga vopamhepo, neendjovo edi oda yukifwa kuvo, tadi ti: “Ou e tu xupifa mo mepangelo lomulaulu nokwe tu tembulila mouhamba wOmona waye omuholike. Muye otu nekulilo nekufilo lomatimba omohonde yaye.”—Ovakolossi 1:13, 14.
6 Omamiliyona Ovakriste vakwao ovadiinini okwa shilipalekwa kutya nao otaa dulu yo okumona ouwa mefiloshisho laKalunga lekulilo. Ohatu lesha taku ti: “[Omona] wOmunhu ine uya okukalelwa, ndelenee okukalela tuu nokuyandja omwenyo waye oikulila yavahapu.” (Markus 10:45) Ovakriste ovo ova teelela oku ka hafela, pefimbo la wapala, ‘emanguluko loshinge shovana vaKalunga.’ (Ovaroma 8:21) Ofimbo va teelela, ova lenga ekwatafano lavo lopaumwene naKalunga notava kendabala shili okupameka ekwatafano olo.
7. Jehova oha longifa shike kunena opo a amene onghalonawa yopamhepo yovapiya vaye?
7 Onghedi imwe omo Jehova ha amene onghalonawa yopamhepo yovapiya vaye omokuyandja oprograma yedeulo tali twikile. Osho ohashi va kwafele va mone eshiivo lashili loshili lihapu. Jehova oha yandje yo alushe ewiliko okupitila mEendjovo daye, mehangano laye nosho yo okupitila momhepo yaye iyapuki. Mewiliko ‘lomupiya omudiinini nomunaendunge,’ ovapiya vaKalunga mounyuni aushe ova fa oukwaneumbo umwe wopaiwana. Ongudu yomupiya ohai file oshisho eemhumbwe dopamhepo doukwaneumbo oo wovapiya vaJehova, nongeenge sha pumbiwa neemhumbwe yo dao dopalutu—kashi na nee mbudi kutya ova dja moiwana ilipi ile omufika wavo wopanghalafano oulipi.—Mateus 24:45.
8. Elineekelo lilipi Jehova e na shi na sha novadiinini vaye, naasho otashi va shilipalekele shike?
8 Ngaashi ashike Jehova a li ina amena Jesus palutu komaponokelo ovatondi vaye, nokunena iha amene Ovakriste monghedi oyo. Ndele osho kashi li euliko kutya ine va hokwa. Hasho nandenande! Ponhele yaasho, osho otashi ulike kutya oku na elineekelo kutya otava ka yambidida ombinga yaye momhata inenenene meshito alishe. (Job 1:8-12; Omayeletumbulo 27:11) Jehova ita ka ekelashi nandenande ovo ve li ovadiinini kuye, molwaashi “oku hole ouyuki, novadiinini vaye ite va efa nande. [Otava amenwa fiyo alushe, OB-1954].”—Epsalme 37:28.
Va amenwa konghenda nokoudiinini
9, 10. (a) Ongahelipi oudiinini waJehova hau amene ovapiya vaye? (b) Ombibeli otai ulike ngahelipi kutya Jehova oha amene ovadiinini vaye okupitila monghenda yaye?
9 Meilikano laye olo li li mEpsalme 40, David okwa pula a amenwe konghenda nokoudiinini waJehova. Oudiinini waJehova nohole yaye yokuhola ouyuki otai mu pula a kale a yelifa nawa omifikamhango daye. Ovo hava kala metwokumwe nado ohava amenwa komaudjuu, koutile nokomaupyakadi oo haa hange ovo have di lipwililikile. Pashihopaenenwa, ohatu dulu okuliamena nokwaamena ovaholike vetu komaupyakadi a nyikifa oluhodi, ngeenge otwa henuka elongifo loingangamifi, elongifonai loikolwifa, oluhaelo nosho yo onghedi yokukalamwenyo yelongifo leenghono. Nokuli naavo hava yapuka mo mondjila yaJehova youdiinini—ngaashi David omafimbo amwe a li a ninga—otava shilipalekwa kutya Jehova oku li natango ‘oshihondameno’ shovanyoni ovo ve livela ombedi. Ovanhu va tya ngaho otava dulu okukuwilila nehafo tava ti: “[Oto] amene nge koudjuu.” (Epsalme 32:7) Kadi fi tuu eendjovo diwa donghenda yaKalunga!
10 Oshihopaenenwa vali shimwe shonghenda yaKalunga oshosho kutya oha londwele ovapiya vaye va kale va tukauka ko kounyuni woukolokoshi oo ta ka hanauna po mafiku. Ohatu lesha taku ti: “Inamu kala nokuhola ounyuni nakeshe eshi shi li mo. Ngenge pe na ou e hole ounyuni, ohole yaTate kai mo muye. Osheshi keshe eshi shi li mounyuni, ngaashi okahalu kombelela nokahalu komesho noifulalala yokukalamwenyo, inai dja muTate, ndelenee oya dja mounyuni.” Mokupwilikina kelondwelo olo nokukatuka metwokumwe nalo, ohatu dulu lelalela okwaamena omwenyo wetu fiyo omoukwaalushe, molwaashi omushangwa owa twikila ko tau ti: “Ndelenee ounyuni otau xulu po pamwe nokahalu [kao]; ndelenee ou ta longo ehalo laKalunga, oye ta kala alushe.”—1 Johannes 2:15-17.
Twa amenwa koukeka wokudiladila, keendunge dokuyoolola nokounongo
11, 12. Yelifa nghee oukeka wokudiladila, eendunge dokuyoolola nounongo tai dulu oku tu amena.
11 Shi na sha naavo va hala okuhokiwa kuKalunga, omona waDavid, Salomo, okwa li a nwefwa mo a shange ta ti: “To ka amenwa [koukeka wokudiladila], ndee to ka diininwa keendunge [dokuyoolola].” Okwa ladipika yo a ti: “Lihapupalifila ounongo . . . Ino u xutwifa, opo u ku amene. U hola, opo nee tau ku popile.”—Omayeletumbulo 2:11, yelekanifa NW; 4:5, 6.
12 Ohatu longifa oukeka wokudiladila ngeenge hatu dilonga kwaasho hatu lihongo mEendjovo daKalunga. Okuninga ngaho ohaku tu dulifa tu hapupalife eendunge detu dokuyoolola opo tu litulile po omalalakano mawa. Osho osha fimana, molwaashi vahapu vomufye otu shi shii—tashi dulika okupitila moimoniwa yetu—kutya omaupyakadi ohaa holoka po ngeenge ovanhu inava katuka pandunge shi na sha naasho va pitifa komesho, kutya nee omoku shi ningila owina ile hasho. Ounyuni waSatana otau tu heke tu lalakanene omaliko, efimano neenghono, ofimbo Jehova ta divilike oinima oyo ya fimanenena yopamhepo. Ngeenge otwa dopa okupitifa komesho oinima yopamhepo, otashi dulu okweetifa okuteka po kwomaukwaneumbo, kwoukaume noitatu ka kala tu na omalalakano opamhepo. Oshidjemo, omunhu ota ka ningilwa ashike oshinima shinyikifa oluhodi osho sha popiwa kuJesus, eshi a ti: “Otashi kwafa shike omunhu nande ne lilikolele ounyuni aushe, ndee ta kanifa omwenyo waye?” (Markus 8:36) Ounongo otau tu pula tu dulike komayele aJesus, oo taa ti: “Kongeni tete ouhamba waKalunga nouyuki waye, opo tamu wedelwa ko ei aishe.”—Mateus 6:33.
Oshiponga osho hashi etifwa kokulihola mwene
13, 14. Okulihola mwene otashi ti ngahelipi, nomolwashike ku he li pandunge?
13 Ovanhu ove na ko nasha nonghalonawa yavo paushitwe. Ndele ngeenge omahalo opaumwene okwa kala taa dana onghandangala inene monghalamwenyo, osha nyika oshiponga. Onghee hano, omolwokwaamena oukaume wetu naye, Jehova ote tu hongo tu henuke okulihola mwene. Okulihola mwene otaku ti kutya okukala “u na ko nasha ashike nomahalo neemhumbwe doye mwene.” Mbela osho itashi hokolola paushili osho ovanhu vahapu ve li kunena? Shididilikwedi, Ombibeli otai xunganeke kutya ‘momafiku axuuninwa’ onghalelo yaSatana youkolokoshi, “ovanhu tava kala nokulihola vo vene.”—2 Timoteus 3:1, 2.
14 Ovakriste ove shi tala ko shi li pandunge okudulika koshipango shOmbibeli shi na sha nokukala tu na ko nasha navamwe, sha hala okutya, okukala tu va hole ngaashi tu lihole fye vene. (Lukas 10:27; Ovafilippi 2:4) Ovanhu vahapu otashi dulika va diladile kutya oshinima osho itashi longo, ndele osha fimanenena ngeenge otwa hala okuhafela eehombo tadi pondola, omakwatafano omoukwaneumbo mahafifa nosho yo oukaume muwa. Onghee hano, omupiya waJehova washili ke na okweefa nandenande oikala yopaushitwe yokulihola mwene i pangele okukalamwenyo kwaye ndele ta efa po oinima oyo ya fimanenena. Oinima oyo ya fimanenena kuye oyoyo i na sha naJehova, Kalunga oo ye ha longele.
15, 16. (a) Oikala yokulihola mwene otai dulu okweetifa shike, noihopaenenwa ilipi tai shi ulike? (b) Paulelalela, omunhu oo ha endelele okutokola vamwe ota ningi shike?
15 Oikala yokulihola mwene otai dulu okuningifa omunhu a kale e lishii ouyuki, osho tashi dulu vali oku mu ningifa a kale omukwandudi nomulinenepeki. Osha yeleka eshi Ombibeli ya ti: “Omunhu oove, u he nelipopilo, nande u kale oove olyelye ho tokola. Osheshi muei ho tokola omunhu, oho litokola [ove] mwene, osheshi ove ou ho tokola, osho yo ho ningi.” (Ovaroma 2:1; 14:4, 10) Ovawiliki vomalongelokalunga vopefimbo laJesus ova li ve lishii filufilu ouyuki, nomolwaasho ova li ve wete va wana okutokola Jesus nosho yo ovashikuli vaye. Mokuninga ngaho, ove lininga ovatokoli kuvo vene. Molwaashi kava li va dula okumona omaunghundi avo, ove litokola vo vene.
16 Judas, omushikuli waJesus oo e mu kengelela, okwa li e lininga omutokoli wavamwe. Pomhito imwe muBetania, eshi omumwainakadona waLasarus, Maria, a li a vaeka Jesus nomaadi e na edimba liwa, Judas okwa li e shi pataneka neenghono. Okwa holola ehandu laye mokukembaula ta ti: “Omaadi aa oshike inaa landwa po neendenari omafele atatu, di pewe ngeno eehepele?” Ndele ehokololo ola twikila ko tali ti: “Ndele eshi ine shi tya a yavelela eehepele, ndele eshi ye a li omulunga, naashi a li a humbata okakutu koimaliwa, ndele okwa li ha kufa mo eshi tashi tulwa mo.” (Johannes 12:1-6) Inatu kala nandenande twa fa Judas ile ovawiliki vomalongelokalunga, ovo va li hava endelele okutokola vamwe, ndele mokuninga ngaho ova li tave litokola vo vene.
17. Yandja oshihopaenenwa osho tashi ulike kutya osha nyika oshiponga okulinenepeka ile okulineekela mufye vene sha pitilila.
17 Shinyikifa oluhodi, Ovakriste vamwe vonale, nonande kava li ovalunga ngaashi Judas, ova li va ninga oihakanwa younhwa nova li tave linenepeke. Jakob okwa shanga shi na sha navo, a ti: “Nye ohamu litangele nokulinenepeka.” Opo nee okwa weda ko a ti: “Elitangelo alishe la tya ngaha olii.” (Jakob 4:16) Okulitangela osho twa ninga ile omaufembanghenda moilonga yaJehova otaku tu etele oshiponga. (Omayeletumbulo 14:16) Ohatu dimbulukwa osho sha li sha ningilwa omuyapostoli Petrus, oo oshikando shimwe a li e lineekela muye mwene sha pitilila ndele te litade, a ti: “Nande aveshe nave ku lidimbike, haame handi ku lidimbike nande fiku limwe. . . . Nande ondi fye naave, itandi ku lidimbike nande.” Doshili, katu na osho hatu dulu okulitangela. Keshe osho tu na, otu shi na ashike omolwouwanghenda waJehova. Okukaleka oshinima osho momadiladilo otashi ke tu kwafela tu he linenepeke.—Mateus 26:33-35, 69-75.
18. Jehova oku uditile ngahelipi ounhwa?
18 Ohatu lombwelwa taku ti: “Ounhwa tau tetekele ehanauno, nelinenepeko tali tetekele epunduko.” Omolwashike mbela? Jehova ota nyamukula ta ti: “Ame ohandi tondo elinenepeko nelitumbo.” (Omayeletumbulo 8:13; 16:18) Onghee itashi kumwifa eshi Jehova a li a handukila “[ounhwa] womomutima wohamba yaAssur nefulalalo lomesho aye elinenepeko.” (Jesaja 10:12) Jehova okwa li a katukila onghatu ohamba oyo. Mafiku, ounyuni aushe waSatana pamwe novawiliki vao ve na ounhwa nove lishii va fimana, ve wetike naavo ve he wetike, otau ka katukilwa yo onghatu. Inatu hopaenena nandenande oikala yokulihola mwene yovatondi vaJehova!
19. Omeityo lilipi ovapiya vaKalunga ve udite etumba ndele ove li yo ovalininipiki?
19 Ovakriste vashili ove na omatomheno olela okukala ve udite etumba omolwokukala ve li ovapiya vaJehova. (Jeremia 9:24) Ndele nande ongaho, ove na yo omatomheno olela okukala ovalininipiki. Omolwashike? Omolwaashi “aveshe ova nyona, nove he noshinge shaKalunga.” (Ovaroma 3:23) Onghee hano, opo tu amene omufika wetu tu li ovapiya vaJehova, otu na okukala noikala ya fa yomuyapostoli Paulus, oo a tile kutya “Kristus Jesus okwe uya mounyuni okuxupifa ovalunde,” opo nee okwa weda ko a ti: “Muava aame omunene ndi va dule aveshe.”—1 Timoteus 1:15.
20. Ongahelipi Jehova ha amene ovapiya vaye kunena, nongahelipi te ke va amena monakwiiwa?
20 Molwaashi tu li ovapiya vaJehova ohatu henuka nehalo liwa okupitifa omahalo etu komesho yoinima yopakalunga, ohatu dulu okukala noushili kutya Jehova ota ka twikila oku tu amena pamhepo. Ohatu dulu yo okukala noushili kutya eshi oudjuu munene tau ke uya, Jehova ita ka amena ashike oshiwana shaye pamhepo, ndele nopalutu yo. Ngeenge sha i mounyuni mupe waKalunga, otashi ka kuwilila tashi ti: “Tala, Kalunga ketu Oye ou, twe mu teelela e tu kwafe; Omwene Oye ou, twe mu teelela; tu kuwilileni, fye tu nyakukwe molwekwafo laye.”—Jesaja 25:9.
Oto dimbuluka?
• Ongahelipi ohamba David nosho yo Jesus Kristus va li va amenwa?
• Ongahelipi ovapiya vaJehova va amenwa kunena?
• Omolwashike tu na okuhenuka okulihola mwene?
• Omolwashike hatu dulu okukala tu udite etumba nonande otu li ovalininipiki?
[Efano pepandja 19]
Ongahelipi Jehova a li a amena David nosho yo Jesus?
[Efano pepandja 21]
Omeenghedi dilipi ovapiya vaKalunga va amenwa pamhepo kunena?
[Efano pepandja 22]
Nonande otu udite etumba eshi hatu longele Jehova, otu na okukala alushe ovalininipiki