Ou na ngoo shili olupandu lohombo oyo i li oshali ya dja kuKalunga?
“Omwene ne shi mu wanifile mu mone onhele yetulumuko keshe umwe [meumbo] lomulumenhu waye.” — RUT. 1:9.
KONGA OMANYAMUKULO OMAPULO AA MOSHITUKULWA ESHI:
Omolwashike taku dulu okutiwa kutya ovapiya vaKalunga vopefimbo lonale ova li va fimaneka ohombo?
Otu shi shii ngahelipi kutya Jehova oha kumwa komahoololo oo hatu ningi ngeenge hatu kongo ookaume kopahombo?
Omayele opaMbibeli e na sha nohombo elipi wa hala okutula moilonga?
1. Yelifa nghee Adam a li e udite eshi a pewa omukulukadi.
ADAM okwa tile: ‘Eshi ekipa lomomakipa ange nonhumba yomonhumba yange. Ye e nokulukwa omukainhu-omulumenhu, osheshi ye a kufwa momulumenhu.’ (Gen. 2:23) Adam oo a li omunhu wotete kombada yedu okwa li a hafa neenghono eshi a pewa omukulukadi. Onghee hano, okwa li a popya nexwamo monghedi yoshitevo eendjovo odo da tumbulwa metetekelo. Jehova okwa li a kofifa Adam eemhofi didjuu, ndele ta kufa mo olupati limwe lomeemhati daye nokwe li shita omukainhu muwa. Opo nee, Adam okwa li a luka omukainhu oo Eva. Kalunga oye a li e va hombolifa, nohombo yavo oya li ihafifa. Ndele molwaashi Jehova okwa li a shita Eva okudja molupati laAdam, ovalihomboli ovo ova li ve na ekwatafano lopofingo elela ve dule ovalihomboli vokunena.
2. Omolwashike omulumenhu nomukainhu hava dulu okukala va hokwafana?
2 Molwaashi Jehova oku na ounongo wa shiya ko, okwa shitila movanhu oukwatya wohole oo hau ningifa omulumenhu nomukainhu va kale va hokwafana. O-The World Book Encyclopedia oya ti: “Ngeenge omulumenhu nomukainhu va hombola ohava kala va teelela okukala ve na ekwatafano lopamilele nohole tai kalelele.” Osho osho naanaa hashi ningwa luhapu mokati koshiwana shaJehova.
VAMWE OVO VA LI VA PANDULA KALUNGA OMOLWOSHALI YOHOMBO
3. Osha li sha enda ngahelipi opo Isak a mone omukulukadi?
3 Abraham oo a li omupiya waKalunga omudiinini okwa li a lenga neenghono ohombo. Onghee hano, okwa li a tuma umwe womovapiya vaye oo a li omukulunhu kuvakwao a ka kongele Isak omukulukadi kuMesopotamia. Omupiya oo okwa li a ilikana kuJehova nosha li sha etifa oidjemo iwa. Okwa li a kongela Isak omukainhu omutilikalunga wedina Rebekka oo a li a dana onghandangala melongekido laJehova li na sha noludalo laAbraham olo Jehova a li e mu udanekela. (Gen. 22:18; 24:12-14, 67) Ashike osho inashi hala okutya nafye otu na okukala hatu kongele vamwe ookaume kopahombo nonande inatu pulwa tu shi ninge. Kunena, ovanhu vahapu ohava kongo kuvo vene ookaume kopahombo. Oshoshili kutya ovanhu ihava ka hombolifwa meulu, ndele Kalunga oha wilike Ovakriste meehombo davo nosho yo meembinga dikwao donghalamwenyo ngeenge tave mu ilikana nohe shi ningi okupitila momhepo yaye iyapuki. — Gal. 5:18, 25.
4, 5. Oshike she ku tomha u itavele kutya okakadona Okasulamit nomufita woimuna ova li ve holafane?
4 Okakadona kawa Okasulamit komuIsrael shonale kakwa li ka pitika omafininiko ookahewa vako e ka ningife ka dimine okuninga umwe womovakulukadi vahapu vohamba Salomo. Oka ti: “Ohandi mu anifa, nye oukadona vomuJerusalem, inamu [pendula] ohole, inamu i weelela fiyo oyo vene ya hala.” (Eimb.lela. 8:4) Okakadona oko oka li ke na omumati wako womufita woimuna. Onghee hano, oka li ka popya nelininipiko taka ti: “Aame onhemo yaNarsis yomuSaron, aame onhemo yedo lomomafilu!” Omumati wako okwa li e ka nyamukula ta ti: “Ngaashi onhemo yedo mokati keeshosholo, osho omuholike wange e li mokati koukadona.” (Eimb.lela. 2:1, 2) Osho otashi ulike kutya ova li ve holafane shili.
5 Molwaashi Okasulamit nomumati wako ova li ve hole Jehova neenghono, ekwatafano lavo lopahombo ola li tali ka kala la kola. Okakadona oko oka li ka lombwela omuholike wako taka ti: ‘Tule nge ngaashi oshihakifolinga ponhulo yoye, nongaashi oshihakifolinga mokwooko kwoye. Osheshi ohole i neenghono ya fa efyo. Ouladi wohole wa pama, wa fa oshovafi, eehandje dayo eehandje domundilo, elaka lomundilo wOmwene [molwaashi oya dja kuKalunga]. Omeva mahapu itaa dulu okudima po ohole, nomakungulukilo omeva itaa dulu oku i ninginifa mefundja lao. Ngeenge pe na ou a hala ngeno okuyandjela ohole emona alishe leumbo laye, ngeno ye ota dinwa ashike.’ (Eimb.lela. 8:6, 7) Ndele mbela otashi ka kala ngoo pandunge komupiya waJehova okweendelafana nomunhu oo ehe hole shili?
OMAHOOLOLO OO HATU NINGI OHAA KUMU JEHOVA
6, 7. Oshike tashi ulike kutya Kalunga oku na ko nasha nomahoololo oo hatu ningi e na sha nookaume kopahombo?
6 Jehova oku na ko nasha nehoololo olo to ningi ngeenge to kongo kaume kopahombo. Pashihopaenenwa, Ovaisrael ova li va kunghililwa shi na sha nOvakanaan taku ti: “Inamu hombolafana [navo, NW]. Inamu yandja ovana veni oukadona kovana vavo ovamati, ndee inamu kufa ovana vavo ovamati kovana veni oukadona, osheshi ye ote ke liteekifa omona woye omumati kuame, opo va longele ookalunga vamwe, nehandu lOmwene tali mu xwamene ndee Ye ote mu halakanifa po diva.” (Deut. 7:3, 4) Omafelemido onhumba konima yaasho, omupristeri Esra okwa ka popya ta ti: “Nye mwe liteeka ndele mwa hombola ovakainhu ovanailongo mu hapupalife ombedi yaIsrael.” (Esra 10:10) Omuyapostoli Paulus naye okwa li a lombwela Ovakriste vakwao a ti: ‘Omukainhu a mangelwa kumwe nomulumenhu waye fimbo ye e nomwenyo, ndele omulumenhu waye ngenge ta fi, ye a manguluka a hombolwe kuou a hala, shimha tashi ningilwa mOmwene.’ — 1 Kor. 7:39.
7 Ngeenge Omukriste e liyapulila Jehova okwa hombola omunhu ehe fi omwiitaveli otashi ulike kutya iha dulika kuKalunga. Ovaisrael vopefimbo laEsra ova li va ulika okuhenoudiinini kwavo eshi va “hombola ovakainhu ovanailongo,” onghee hano, otashi ka kala sha puka okuhekula Eendjovo daJehova mokutauluka omalombwelo aye a yela nawa. (Esra 10:10; 2 Kor. 6:14, 15) Omukriste oo ta hombolafana nomunhu ehe fi omwiitaveli ke fi oshihopaenenwa shiwa noke na olupandu shili li na sha noshali yohombo oyo Kalunga e tu pa. Ngeenge omunhu okwa ningi ngaho konima eshi a ninginifwa, ota dulu okukufwa omaufembanghenda onhumba oo e na mehangano laJehova. Itashi ka kala pandunge okukala twa teelela Jehova e tu nangeke noupuna ofimbo hatu ilikana kuye hatu ti: ‘Jehova onda nyonena owina, ashike nande ongaho nangeke nge ngoo noupuna.’
TATE YETU WOMEULU OKU SHII OSHO SHA DENGA MBADA
8. Yelifa kutya omolwashike tu na okushikula omayele oo Jehova a yandja e na sha nohombo.
8 Omunhu oo a nduluka po eshina lonhumba oha kala e shii nawanawa nghee hali longo. Ngeenge pe na oitukulwa imwe yalo ya pumbwa okutulwa kumwe, oye ta dulu okuyandja omalombwelo e na sha naasho. Ndele mbela oshike tashi ka ningwa po ngeenge otwe lipwililikile omalombwelo omunduluki walo? Nopehe na omalimbililo, oshi na oupu eshina olo li nyonauke noitali ka longa vali nandenande. Sha faafana, ngeenge otwa hala eehombo detu di pondole, otu na okushikula omalombwelo oo a yandjwa kuJehova, oo e li Omutoti wohombo.
9. Otu shi shii ngahelipi kutya Jehova oha kala e udite ko omaliudo etu ngeenge tu udite owike nonokutya ohatu dulu okukala twa hafa meehombo detu?
9 Jehova oku tu shii nawanawa noku shii yo keshe shimwe shi na sha nohombo. Okwe tu shita yo tu na omahalo opamilele opo tu dule ‘okudalafana nokuhapupala.’ (Gen. 1:28) Jehova oha kala e udite ko omaliudo etu ngeenge tu udite owike, nomolwaasho fimbo ina shita omukainhu wotete, okwa ti: “Ke shiwa omunhu a kale aeke. Ame ohandi ke mu ningila ekwafo tali mu wapalele.” (Gen. 2:18) Oku shii yo nawanawa kutya ovanhu otava dulu okukala va hafa meehombo davo. — Lesha Omayeletumbulo 5:15-18.
10. Ovakriste ove na okukala tava wilikwa kushike meehombo davo?
10 Oulunde nokuhawanenena oko twa fyuulula kuAdam oko kwa ningifa meehombo mu kale mu yadi omaupyakadi kunena. Ndele nande ongaho, ovapiya vaJehova otava dulu okuhafela shili eehombo davo ngeenge ova tula moilonga Eendjovo daye. Pashihopaenenwa, diladila komayele a yela nawa oo omuyapostoli Paulus a li a yandja e na sha nanghee ovanhu tava dulu okuhafela ekwatafano liwa meehombo. (Lesha 1 Ovakorinto 7:1-5.) Omishangwa inadi tya kutya ovalihomboli ove na ashike okuya momilele nelalakano lokudala ounona. Ovalihomboli ove na okuya momilele opo va wanifilafane po eemhumbwe davo dopalutu nodopamaliudo. Ndele Kalunga iha hokwa ovanhu ovo hava i momilele meenghedi dihe fi dopaushitwe. Ovashamane novakulukadi Ovakriste ove na okukala hava longifa omilele monghedi yefimaneko oyo tai ulike kutya ove holafane shili. Ove na yo okuhenuka okuninga keshe osho tashi nyemateke Jehova.
11. Ongahelipi Rut a li a nangekwa noupuna omolwokuninga oinima metwokumwe nehalo laJehova?
11 Ovalihomboli ove na okuninga eenghendabala opo va kale va hafa meehombo davo ponhele yokukala va nyemata nove di tala ko di li omutengi. Eumbo lOmukriste oli na okukala li li onhele yetulumuko nomu na ombili. Natu ka kundafaneni kombinga yaasho sha li sha ningwa po omido 3 000 lwaapo da ka lupuka eshi omufiyekadi omunamido Naomi noitenya yaye oyo ya li yo ovafiyekadi, Orpa naRut, va li mondjila tava di kuMoab va yuka kuJudea. Naomi okwa li a ladipika ovakainhu ovo ovanyasha kutya nava shune koshiwana shavo. Rut oo a li Omumoab okwa li a tokola okuya naNaomi kuJudea, molwaashi okwa kala omudiinini kuKalunga kashili nokwa li a shilipalekwa kutya ‘ondjabi yaye nai ninge inene shili te ke i pewa kOmwene Kalunga kaIsrael, eshi e uya okukonga eameno koshi yomavava aye.’ (Rut 1:9; 2:12) Molwaashi Rut okwa li a lenga neenghono ohombo oyo i li oshali ya dja kuKalunga, okwa li a hombolwa po komunamido wedina Boas oo a li omulongeli washili waJehova. Eshi Rut ta ka nyumunwa mounyuni mupe waKalunga, ota ka kala a hafa eshi ta ka uda kutya okwa ninga inakulululwa yaJesus Kristus. (Mat. 1:1, 5, 6; Luk. 3:23, 32) Rut ka li tuu a mona omanangeko noupuna mahapu omolwokuninga oinima metwokumwe nehalo laJehova!
OMAYELE MAWA OO TAA KWAFELE OVALIHOMBOLI VA PONDOLE
12. Openi hatu dulu okuhanga omayele opandunge e na sha nohombo?
12 Omutoti wohombo okwe tu lombwela osho twa pumbwa okuninga opo tu pondole meehombo detu. Kape na vali omunhu umwe ta dulu okuyandja omayele mawa e dule aye. Molwaashi Ombibeli ohai yandje omayele opandunge e na sha nohombo, okudulika komayele oo taa hangwa mOmishangwa oko ashike onghedi ya denga mbada kukeshe umwe womufye. Pashihopaenenwa, omuyapostoli Paulus okwa li a nwefwa mo a shange ta ti: “Keshe womunye na kale yo e hole omukainhu waye mwene ngaashi e lihole ye mwene, ndele omukainhu na fimaneke omulumenhu waye.” (Ef. 5:33) Omayele oo opaMbibeli otaa dulu okuudiwa ko noupu kOvakriste aveshe va pyokoka. Ashike epulo oli li apa kutya, mbela otava ka tula ngoo moilonga Eendjovo daKalunga? Heeno, osho tava ka ninga ngeenge ove na olupandu shili li na sha noshali yohombo.a
13. Oshike tashi dulu okuningwa po ngeenge ovalihomboli inava tula moilonga omayele oo e li mu 1 Petrus 3:7?
13 Ovashamane Ovakriste ove na okukala hava ungaunga novakulukadi vavo pahole. Omuyapostoli Petrus okwa shanga a ti: “Ovalumenhu nye, kaleni novakainhu veni neendunge ngaashi noiyuma inai pama, nye mu va fimaneke yo, osheshi ovo ovafyuululi vonghenda yomwenyo pamwe nanye, omaindilo eni a ha pyakidilwe.” (1 Pet. 3:7) Omailikano ovashamane otashi dulika aha udike kuJehova ngeenge ihava tula moilonga omayele aye. Osho otashi dulu okukuma oupamhepo wovalihomboli, notashi dulika va kale va polimana, hava tanguna nohava ningafana onyanya.
14. Ongahelipi omukulukadi omunahole ta dulu okunwefa mo nawa oukwaneumbo wavo?
14 Omukulukadi Omukriste oo ha wilikwa kEendjovo daJehova nokomhepo yaye iyapuki oha ningi eenghendabala opo meumbo lavo mu kale mu na ombili nehafo. Oshi li paushitwe komushamane omutilikalunga okukala e hole omukulukadi waye noku mu fila oshisho palutu nopamhepo. Oshoshili kutya omukulukadi Omukriste oha kala a hala okuulikilwa ohole komushamane waye, ashike naye oku na okuninga po sha opo a kale e holike komushamane. Omayeletumbulo 14:1 okwa ti: “Ounongo wovalikadi tau diki eumbo, ndele oulai tau li hanauna po nomake ao vene.” Omukulukadi omunaendunge nomunahole oha ningi eenghendabala a yambidide oukwaneumbo wavo opo u pondole nou kale wa hafa. Oha ulike yo kutya oku na olupandu shili lohombo oyo i li oshali ya dja kuKalunga.
15. Omayele elipi taa hangwa mOvaefeso 5:22-25?
15 Ovalihomboli ovo hava hopaenene onghedi omo Jesus ha ungaunga neongalo otava ulike kutya ova lenga ohombo oyo i li oshali ya dja kuKalunga. (Lesha Ovaefeso 5:22-25.) Ovalihomboli ohava mono omanangeko noupuna mahapu meehombo davo ngeenge ove holafane shili, vehe na ounhwa, oikala yokulipunguluka nosho yo imwe vali ihe fi yopaKriste oyo tai dulu okunyona po eehombo davo.
INASHI KUFWA KUMWE KOMUNHU
16. Omolwashike Ovakriste vamwe hava kala inava hombola ile inava hombolwa?
16 Nonande ovanhu vahapu ohava kala va hala okuya mohombo, ovapiya vaJehova vamwe ihava i mohombo molwaashi inava mona ookaume kopahombo ovo tave va wapalele nova hokiwa kuJehova. Vamwe ovo ve na oshali yokukala inava hombola ile inava hombolwa ohava longele Jehova nomutima aushe nopehe na omapiyaaneko. Ndele nande ongaho, oshali oyo oi na okuhafelwa metwokumwe nomifikamhango daJehova. — Mat. 19:10-12; 1 Kor. 7:1, 6, 7, 17.
17. (a) Eendjovo daJesus di na sha nohombo dilipi tu na okudimbuluka? (b) Omukriste oo a didilika kutya okwa haluka kaume kopahombo wamukwao oku na okuninga po shike meendelelo?
17 Atusheni, kutya nee otwa hombola ile inatu hombola, otu na okudimbuluka eendjovo daJesus odo tadi ti: “Inamu lesha hamba, Omushiti okwe va shita pehovelo omulumenhu nomukainhu. [Ndee ta ti: Onghee] hano omulumenhu e nokufiya po xe naina nokulimangeleka komukainhu waye, ndele ava vavali otava ningi omunhu umwe? Osho hano kave fi vali vavali, ndelenee ombelela imwe. Hano osho Kalunga e shi tula kumwe, inashi kufwa kumwe komunhu.” (Mat. 19:4-6) Osha puka okuhaluka kaume wamukweni kopahombo. (Deut. 5:21) Ngeenge Omukriste okwa efa a kwatwe kokahalu ka tya ngaho, oku na okukatuka eenghatu meendelelo a efe po omahalo oo inaa koshoka, nonande otashi dulika shi ke mu yahameke neenghono pamaliudo. (Mat. 5:27-30) Osha fimanenena okweefa po okudiladila kwa tya ngaho nokukondjifa eamo lokulonga oulunde lomutima oo u na omakoto. — Jer. 17:9.
18. Ou uditile ngahelipi ohombo oyo i li oshali ya dja kuKalunga?
18 Nokuli novanhu vamwe ovo ve na eshiivo linini ile vehe shii sha kombinga yaJehova Kalunga nosho yo oshali ikumwifi oyo a yandja yohombo, ohava fimaneke ohombo monghedi yonhumba ile yongadi. Atusheni ovo twe liyapulila Jehova, oo e li ‘Kalunga omunelao,’ itatu ka hafela tuu omafiloshisho aeshe oo he tu pe nokuulika kutya otu na olupandu shili li na sha nohombo oyo i li oshali ya dja kuye! — 1 Tim. 1:11, NW.
[Eshangelo lopedu]
a Opo u mone ouyelele muhapu u na sha nohombo, tala embo ‘Likalekeni mohole yaKalunga,’ etukulwa eti-10 neti-11.
[Ouyelele u li pepandja 6]
Ovalihomboli ohava fimanekifa Jehova nohava hafifa omaukwaneumbo avo ngeenge tave shi endifa nawa meehombo davo
[Efano pepandja 5]
Rut okwa li a ulika kutya oku na olupandu li na sha nohombo oyo i li oshali ya dja kuKalunga
[Efano pepandja 7]
Mbela oho ulike ngoo kutya ou na olupandu li na sha nohombo oyo i li oshali ya dja kuJehova?