OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 10
Ohatu ka ninginifwa ngeenge otu hole Jehova notu na olupandu
“Oshike tashi imbi nge ndi ninginifwe?” — OIL. 8:36.
EIMBILO 37 Longela Jehova nomwenyo woye aushe
EXUKU LOSHITUKULWAa
1-2. Ngaashi sha ulikwa mOilonga 8:27-31, 35-38, oshike she linyengifa elenga lokuEtiopia li ninginifwe?
MBELA owa hala okuninginifwa u li omuhongwa waKristus? Olupandu nohole yokuhola Jehova oye linyengifa vahapu va ninge ngaho. Natu ka taleni koshihopaenenwa shelenga limwe olo la li ha li longo mombala yaEtiopia.
2 Elenga lokuEtiopia ola li la katuka diva onghatu eshi le lihonga osho Omishangwa tadi ti. (Lesha Oilonga 8:27-31, 35-38.) Oshike she linyengifa elenga olo? Ola li la lenga Eendjovo daKalunga nola li tali lesha eevelishe dimwe okudja membo laJesaja eshi la li metemba olo la li tali shilwa koimuna. Eshi Filippus a popya nalo, ola li la hovela okukulika olupandu laasho Jesus e li ningila. Mbela omolwashike elenga olo la li tali i kuJerusalem? Omolwaashi ola li la kulika nale ohole yokuhola Jehova. Omolwashike hatu tile ngaho? Omolwaashi ola hangwa nale hali ka longela Jehova kuJerusalem. Otashi dulika elenga olo la hangwa nale la fiya po elongelokalunga lalo, nola li la waimina oshiwana osho she liyapulila Kalunga kashili. Ohole ya tya ngaho yokuhola Jehova oyo ya li ye linyengifa natango elenga olo li katuke onghatu imwe ya fimana, yokuninginifwa nokuninga omuhongwa waKristus. — Mat. 28:19.
3. Oshike tashi dulika hashi imbi ovanhu vamwe va ninginifwe? (Tala oshimhungu “Mbela ove omunhu a tya ngahelipi momutima?”)
3 Ohole yokuhola Jehova otai dulu oku ku linyengifa u ninginifwe. Ashike natango ohole otai dulu oku ku imba u ninginifwe. Ngahelipi mbela? Natu ka taleni koihopaenenwa imwe. Otashi dulika u hole neenghono oilyo youkwaneumbo weni nosho yo ookaume koye ovo vehe fi Eendombwedi notashi dulika u kale wa tila kutya otava ka kala ve ku tonde ngeenge owa ninginifwa. (Mat. 10:37) Ile otashi dulika u kale u hole oinima yonhumba oyo Kalunga e tonde, notashi dulika shi kale shidjuu kwoove oku i efa po. (Eps. 97:10) Ile otashi dulika wa li ho hafele oivilo yonhumba oyo ya kwatela mo omalongelokalunga oipupulu. Ile otashi dulika wa li ho hafela oinima itunhula oyo mwa li hamu hafele poivilo oyo. Naasho otashi dulika shi kale shidjuu kwoove okweefa po eenghedindjikilile odo Jehova e tonde. (1 Kor. 10:20, 21) Nomolwaasho shiwa okulipula kutya, “Mbela oshike ile olyelye ndi hole unene?”
OMUNHU OO TWA PUMBWA OKUKALA TU HOLE UNENE
4. Etomheno la fimana lilipi li na oku ku linyengifa u ninginifwe?
4 Ou na oinima ihapu oyo to dulu okukala u hole nowe i lenga. Pashihopaenenwa, nokuli nofimbo ino hovela okukonakona nEendombwedi daJehova, otashi dulika wa kala wa lenga Ombiibeli. Otashi dulika wa hovela okukala u hole Jesus. Ndele eshi wa shiiva Eendombwedi daJehova otashi dulika u hole okweendafana nado. Ashike okukala u hole oinima ya tya ngaho hayo tai ku ningifa u liyandjele Jehova nokuninginifwa. Etomheno la fimana olo tali ku linyengifa u ninginifwe, ohole yokuhola Jehova Kalunga. Ngeenge ou hole Jehova shi dulife oinima aishe, kape na omunhu ile oshinima osho tashi ke ku imba u mu longele. Ohole yokuhola Jehova otai ke ku linyengifa u ninginifwe noku ku kwafela u kale omudiinini kuye nokonima yeninginifo.
5. Omapulo elipi hatu ka kundafana?
5 Jesus okwa ti kutya otu na okukala tu hole Jehova nomutima wetu aushe, nomwenyo wetu aushe, nomadiladilo etu aeshe neenghono detu adishe. (Mark. 12:30) Ongahelipi to dulu okukulika ohole yokuhola Jehova noku mu fimaneka? Ngeenge otwa dilonga moule kunghee Jehova e tu hole, otashi ke tu linyengifa tu kale tu mu hole. (1 Joh. 4:19) Omaliudo elipi neenghatu twa pumbwa okukatuka konima eshi twa kulika ohole yokuhola Jehova?b
6. She likolelela kOvaroma 1:20, onghedi imwe ilipi hatu dulu okulihonga kombinga yaJehova?
6 Lihonga kombinga yaJehova okupitila meshito. (Lesha Ovaroma 1:20; Eh. 4:11) Oto ka mona kutya Jehova omunongo ngeenge owa dilonga konghedi omo oimeno noinamwenyo ya shitwa. Diladila yo kunghee olutu loye la shitwa monghedi ikumwifi. (Eps. 139:14) Diladila yo keenghono detango, nokushiiva kutya etango oli li ashike imwe yomeenyofi omabiliyona odo Jehova a shita.c (Jes. 40:26) Ngeenge owa dilonga keshito, oto ka kala wa fimaneka Jehova neenghono. Ohatu ka kala ashike tu na ekwatafano liwa naJehova ngeenge otwa kala tu shii kutya oye omunaendunge nomunaenghono a shiya ko. Ashike opo u kale u hole Jehova neenghono, owa pumbwa okulihonga shihapu kombinga yaye.
7. Oshike shi na oku ku tomha opo u kale u hole Jehova neenghono?
7 Owa pumbwa okukala wa tomhwa kutya Jehova oku na ko nasha naave pauhandimwe. Mbela oho mono shidjuu okwiitavela kutya Omushiti weulu nedu oku ku shii noku na ko nasha naave? Ngeenge osho, dimbuluka kutya Jehova “ke li kokule nakeshe umwe womufye.” (Oil. 17:26-28) Ngaashi David a lombwela Salomo, Jehova oha “panapana omitima adishe,” nokwe ku udanekela kutya “ngeenge to mu kongo, oto ke mu mona.” (1 Omaf. 28:9) Etomheno limwe molwaashi to konakona Ombiibeli osheshi Jehova a ti, ‘Onde ku shilila kwaame.’ (Jer. 31:3) Ngeenge owa shiiva oinima aishe oyo Jehova e ku ningila, oto ka kala u mu hole neenghono.
8. Ongahelipi to dulu okuulika kutya ou hole Jehova?
8 Onghedi imwe omo to dulu okuulika kutya ou hole Jehova okupopya naye meilikano. Ohole yoye yokuhola Kalunga otai ka enda tai kulu ngeenge owa kala ho mu lombwele oisho yoye noku mu pandula omolwoinima aishe oyo e ku ningila. Otamu ka kala mu na ekwatafano la kola naye ngeenge owa mono nghee ta nyamukula omailikano oye. (Eps. 116:1) Oto ka mona kutya oku udite ko onghalo yoye. Opo u ehene popepi naJehova, owa pumbwa okushiiva onghedi omo ha tale ko oinima. Owa pumbwa okushiiva kutya oshike a teelela u ninge. Opo u mone ounongo wa tya ngaho, owa pumbwa okukonakona Eendjovo daye, Ombiibeli.
Okukonakona Ombiibeli oku li onghedi ya denga mbada omo hatu dulu okweehena popepi naKalunga nokushiiva osho a hala tu ninge (Tala okatendo 9)d
9. Ongahelipi to dulu okuulika kutya owa lenga Ombiibeli?
9 Kala wa lenga Eendjovo daKalunga, Ombiibeli. MOmbiibeli omo ashike mu na oshili kombinga yaJehova nosho yo omalalakano aye. Ohatu ulike kutya otwa lenga Ombiibeli moku i lesha efiku keshe, okuninga ekonakonombiibeli lopaumwene nokutula moilonga osho twe lihonga. (Eps. 119:97, 99; Joh. 17:17) Mbela owe litulila po ngoo elandulafano lokulesha Ombiibeli paumwene? Mbela oho shikula ngoo elandulafano olo nokushilipaleka kutya owa lesha Ombiibeli efiku keshe?
10. Oshinima shimwe shilipi sha ningifa Ombiibeli i kale ye likalekelwa?
10 Oshinima shimwe she likalekelwa kombinga yOmbiibeli oshosho kutya oi na omahokololo ovanhu ovo va mona Jesus. Ombiibeli oyo ashike ya popya oinima i li paushili oyo Jesus e tu ningila. Ngeenge owa shiiva oinima oyo Jesus a popya nokwa ninga, otashi ke ku linyengifa u pange oukaume naye.
11. Oshike tashi dulu oku ku kwafela u kale u hole Jehova?
11 Ngeenge owa kala u hole Jesus, ohole yoye yokuhola Jehova otai ka enda tai hapupala. Omolwashike mbela? Omolwaashi Jesus okwa li ha hopaenene filufilu omaukwatya aXe. (Joh. 14:9) Eshi ngoo to ende to lihongo shihapu kombinga yaJesus, osho ngoo to ka shiiva nawa Jehova nokukala we mu lenga. Diladila kunghee Jesus a li a ulikila olukeno ovo va li va dinika ngaashi eehepele, ovanaudu naavo ve na ounghundi. Diladila yo komayele taa longo oo he ku pe nanghee to ka xwepopala ngeenge owe a tula moilonga. — Mat. 5:1-11; 7:24-27.
12. Otashi dulika u ka ninge po shike ngeenge owe lihongo kombinga yaJesus?
12 Oto ka kala u hole Jesus unene ngeenge owa kala ho lipula moule shi na sha neyambo olo a ninga opo u diminwe po omatimba oye. (Mat. 20:28) Ngeenge owa shiiva kutya Jesus okwa li e liyandja nehalo liwa opo a fye ponhele yoye, otashi ke ku linyengifa u lidilulule nokupula Jehova e ku dimine po. (Oil. 3:19, 20; 1 Joh. 1:9) Ngeenge owa kala u hole Jehova naJesus, otashi ke ku linyengifa u ehene popepi naavo ve va hole.
13. Jehova okwe ku pa shike?
13 Kala u hole oukwaneumbo waJehova. Oilyo youkwaneumbo weni oyo ihe fi Eendombwedi nosho yo ookaume koye va kulu otashi dulika vaha ude ko kutya omolwashike wa hala okuliyapulila Jehova. Otashi dulika nokuli ve ku pataneke. Jehova ote ke ku kwafela moku ku pa oukwaneumbo wovaitaveli vakweni. Ngeenge owa kala popepi novaitaveli vakweni, otava ka kala ve ku hole noku ku yambidida. (Mark. 10:29, 30; Heb. 10:24, 25) Nomokweendela ko kwefimbo, oilyo youkwaneumbo weni otashi dulika i ke ku waimine mokulongela Jehova nokudulika komifikamhango daye. — 1 Pet. 2:12.
14. Ngaashi sha popiwa mu 1 Johannes 5:3, owa didilika shike shi na sha nomifikamhango daJehova?
14 Lihonga okukala u na olupandu nokutula moilonga omifikamhango daJehova. Ofimbo ino shiiva Jehova otashi dulika wa li we litulila po omifikamhango doye mwene, ashike paife owa mona kutya omifikamhango daJehova odiwa. (Eps. 1:1-3; lesha 1 Johannes 5:3.) Diladila komayele opaMbiibeli e na sha novashamane, ovakulukadi, ovadali nounona. (Ef. 5:22–6:4) Mbela oukwaneumbo weni owa hafa eshi wa dulika komayele oo? Mbela elihumbato loye ola lunduluka eshi wa dulika kewiliko laJehova li na sha nokuhoolola ookaume pandunge? Mbela owa hafa paife? (Omayel. 13:20; 1 Kor. 15:33) Otashi dulika u tye heeno komapulo oo.
15. Oshike to dulu okuninga ngeenge owa pumbwa ekwafo li na sha nokutula moilonga omifikamhango dOmbiibeli?
15 Omafimbo amwe otashi dulika u mone shidjuu okutula moilonga omafinamhango Ombiibeli oo to lihongo. Nomolwaasho Jehova ha longifa ehangano laye e ku pe oishangomwa oyo tai ku kwafele u shiive okutongola ouwa nowii. (Heb. 5:13, 14) Ngeenge owa lesha nokukonakona oishangomwa oyo, oto ka mona nghee tai dulu oku ku kwafela noto ka kala wa hala okweehena popepi nehangano laJehova.
16. Jehova okwa unganeka ngahelipi oshiwana shaye?
16 Kala u hole nokuyambidida ehangano laJehova. Jehova okwa tukula oshiwana shaye momaongalo. Omona waye, Jesus, oye e li omutwe womaongalo aeshe. (Ef. 1:22; 5:23) Jesus okwa nangeka po okangudu kanini kovamwatate ovavaekwa ka kwatele komesho nokuunganeka oilonga oyo a hala ya longwa kunena. Jesus okwa popya kutya okangudu oko oke li “omupiya omudiinini nomunaendunge,” nohava wanifa po noudiinini oshinakuwanifwa shavo shoku ku kwafela u ehene popepi naKalunga nokukala nekwatafano liwa naye. (Mat. 24:45-47) Onghedi imwe omo omupiya omudiinini nomunaendunge he ku file oshisho omokushilipaleka kutya okwa nangeka po ovakulunhuongalo ovo tave ku lifa. (Jes. 32:1, 2; Heb. 13:17; 1 Pet. 5:2, 3) Ovakulunhuongalo ova halelela oku ku kwafela ngaashi tava dulu, oku ku hekeleka noku ku kwafela u ehene popepi elela naJehova. Naasho sha fimanenena, ohave ku kwafele u honge vamwe kombinga yaJehova. — Ef. 4:11-13.
17. She likolelela kOvaroma 10:10, 13, 14, omolwashike twa pumbwa okulombwela vamwe kombinga yaJehova?
17 Kwafela vamwe va kale ve hole Jehova. Jesus okwa lombwela ovashikuli vaye va honge vamwe kombinga yaJehova. (Mat. 28:19, 20) Otu shi shii kutya otu na okudulika koshipango osho. Ngeenge otwa kala tu hole Jehova, ohatu ka kala tu udite ngaashi omuyapostoli Petrus naJohannes ovo va ti: “Itatu efa okupopya kombinga yoinima oyo twa mona notwa uda.” (Oil. 4:20) Ohatu ka kala twa hafa ngeenge otwa kwafele vamwe va kale ve hole Jehova. Diladila kunghee Filippus a li a hafa eshi a kwafela Omuetiopia e lihonge oshili oyo i li mOmbiibeli nokuninginifwa. Ngeenge owa hopaenene Filippus nokudulika koshipango shaJesus shokuudifa, oto ka ulika kutya owa hala okuninga Ondombwedi yaJehova. (Lesha Ovaroma 10:10, 13, 14.) Kungaho, naave otashi dulika u ka pule epulo la faafana naalo la pulwa kOmuetiopia eshi a ti: “Oshike tashi imbi nge ndi ninginifwe?” — Oil. 8:36.
18. Oshike hatu ka kundafana moshitukulwa tashi landula ko?
18 Oto ka ninga etokolo la fimanenena ngeenge owa tokola u ninginifwe. Molwaashi oli li onghatu ya kwata moiti, owa pumbwa okutala kutya oshike sha kwatelwa mo. Oshike wa pumbwa okushiiva shi na sha neninginifo? Oshike wa pumbwa okuninga ofimbo ino ninginifwa nokonima eshi wa ninginifwa? Omapulo oo otaa ka nyamukulwa moshitukulwa tashi landula ko.
EIMBILO 2 Jehova olo edina loye
a Ovanhu vamwe ovo ve hole Jehova otashi dulika vehe na oushili ngeenge ova wana okuninginifwa ve li Eendombwedi daye. Ngeenge naave osho u udite ngaho, oshitukulwa eshi otashi ke ku kwafela u mone eenghedi dimwe odo tadi ku kwafele u kale wa wana okuninginifwa.
b Ovanhu ova yoolokafana, notashi dulika vamwe va ka tule moilonga omaetepo oo a kundafanwa moshitukulwa eshi meenghedi da yoolokafana.
c Opo u mone oihopaenenwa ihapu, tala okambo Was Life Created? nosho yo The Origin of Life—Five Questions Worth Asking.
d ESHANGELO LOPEFANO: Omumwameme ta yandje okafo komukainhu omunyasha pomalandifilo.