ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w02 9/1 ep. 22-26
  • “Ina tonga kuvo di he fi domafaneko”

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • “Ina tonga kuvo di he fi domafaneko”
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2002
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Molwaashi Jesus a honga nomafaneko
  • Elongifo noukeka lomauyelele
  • Omafaneko e likolelela konghalamwenyo yakeshe efiku
  • Omafaneko e likolelela koiningwanima oyo ya shiivika kovapwilikini vaye
  • “Ina tonga kuvo di he fi domafaneko”
    “Ila, u shikule nge”
  • Okulongifa omafaneko taa hongo
    Diinina oku va leshela noku va honga
  • Omafaneko e na sha nOuhamba waKalunga
    Jesus oye ondjila, noshili nomwenyo
  • Hopaenena Omuhongi Munene
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2002
Tala ouyelele muhapu
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2002
w02 9/1 ep. 22-26

“Ina tonga kuvo di he fi domafaneko”

“Jesus okwa tonga adishe edi keengudu dovanhu momafaneko,

Oye ina tonga kuvo di he fi domafaneko.”—MATEUS 13:34.

MBELA oto dulu okudimbulukwa efaneko olo wa udile, tashi dulika moshipopiwa shomoipafi omido dihapu da pita? Omafaneko e na omupondo ihaa dimbuwa diva. Omushangi umwe okwa shanga ta ti kutya omafaneko “ohaa ningifa osho sha udika momatwi shi kale sha fa shi wetike nohaa pitike ovapwilikini va diladile nomafano momadiladilo avo.” Molwaashi luhapu ohatu dulu okuuda ko nawa ngeenge hatu diladila nomafano, omafaneko otaa dulu okuningifa omadiladilo a kale mapu okuuda ko. Omafaneko otaa dulu okufatulula nawa eendjovo nokuhonga oilihongomwa oyo itatu dulu okudimbwa.

1, 2. (a) Omolwashike omafaneko e na omupondo ihaa dimbuwa noupu? (b) Jesus okwa longifa omafaneko omaludi elipi, nomapulo elipi taa holoka shi na sha nokulongifa kwaye omafaneko? (Tala yo eshangelo lopedu.)

2 Kapa li nande omuhongi kombada yedu a dula okulongifa omafaneko noukeka e dule Jesus Kristus. Omayele mahapu aJesus ohaa dimbulukiwa noupu nonande opa pita omido omayovi avali konima eshi e a popya.a Omolwashike Jesus kwa li e lineekela unene monghedi oyo yokuhonga? Noshike sha ningifa omafaneko aye a pondole unene?

Molwaashi Jesus a honga nomafaneko

3. (a) PaMateus 13:34, 35, etomheno limwe lilipi molwaashi Jesus a longifa omafaneko? (b) Oshike tashi ulike kutya Jehova okwa lenga onghedi oyo yokuhonga?

3 Ombibeli otai tu pe omatomheno avali makonekwedi kutya omolwashike Jesus a longifila omafaneko. Lotete, oku shi ninga kwaye okwa wanifa omaxunganeko. Omuyapostoli Mateus okwa shanga ta ti: “Jesus okwa tonga adishe edi keengudu dovanhu momafaneko, Oye ina tonga kuvo di he fi domafaneko, opo eendjovo odo domuprofeti di ninge doshili eshi ta ti: Ohandi popi momafaneko.” (Mateus 13:34, 35) ‘Omuprofeti’ oo a popiwa kuMateus okwa li omushangi wEpsalme 78:2. Omupsalme oo okwa shanga koshi yenwefemo lomhepo yaKalunga omafelemido fimbo Jesus ina dalwa. Kashi fi mbela shikumwifi kutya omido omafele komesho yefimbo, Jehova okwa tokola kutya Omona waye ota ka honga nomafaneko? Doshili, Jehova okwa lenga onghedi oyo yokuhonga.

4. Ongahelipi Jesus a hepaulula kutya omolwashike a longifa omafaneko?

4 Etomheno etivali, Jesus okwa hepaulula ye mwene kutya okwa longifa omafaneko opo a yoolole mo ovo ve na omitima ihadi linyenge. Konima eshi a hokololela “ovanhu vahapu” eyele lomukuni, ovahongwa vaye ova pula tava ti: “Oshike to va lombwele odo domafaneko?” Jesus okwa nyamukula ta ti: “Nye omwa pewa okushiiva oiholekwa youhamba weulu, ndele venya inave i pewa. Onghee hano handi va lombwele odo domafaneko, osheshi nande ove nomesho okutala, ihava mono ko, nomatwi okuuda, ihava udu ko, nongaashi kave udite ko. Ndele omuava omaxunganeko aJesaja taa ningi oshili, eshi ta ti: Okuuda ohamu udu ko, nye kamu udite ko, nokumona ohamu mono ko, nye itamu koneke sha. Osheshi omutima woshiwana eshi owa kukuta.”—Mateus 13:2, 10, 11, 13-15; Jesaja 6:9, 10.

5. Ongahelipi omafaneko aJesus a yoolola mo ovapwilikini ovalininipiki mwaavo ve na omitima di na ounhwa?

5 Oshike osho shi na sha nomafaneko aJesus sha yoolola ovanhu? Peemhito dimwe, ovapwilikini vaye okwa li ve na okukonakona moule opo va ude ko filufilu eityo leendjovo daye. Oohandimwe ve lininipika okwa li ve linyengifwa va pule ouyelele wa wedwa po. (Mateus 13:36; Markus 4:34) Hano, omafaneko aJesus okwa holola oshili omolwaavo omitima davo de i hala, nopefimbo olo tuu olo, omafaneko aye okwa holeka oshili molwaavo ve na omitima di na ounhwa. Jesus ka li tuu omuhongi mukumwifi! Paife natu konakone oinima imwe oyo ya ningifa omafaneko aye a kale e na omupondo.

Elongifo noukeka lomauyelele

6-8. (a) Ouwa ulipi ovapwilikini vaJesus vomefelemido lotete va li ve he u na natango? (b) Oihopaenenwa ilipi tai ulike kutya Jesus okwa li a hoolola noukeka omauyelele oo a longifa?

6 Mbela owe lipula ngoo nale kutya onghalo okwa li ya fa peni kovahongwa vomefelemido lotete ovo va uda Jesus sha yukilila eshi a honga? Nonande okwa li ve na oufembanghenda wokuuda ondaka yaJesus, kava li ve na natango ouwa wokukala nomashangelo omo tava dulu okutala nokudimbulukifwa oinima oyo a popya. Ponhele yaasho, okwa li ve na okuhumbata eendjovo daJesus momadiladilo nomomitima davo. Okupitila mokulongifa kwaye omafaneko nounghulungu, Jesus okwe shi ninga shipu kuvo opo va dimbulukwe eshi e va honga. Mbela omonghedi ilipi?

7 Jesus okwa longifa omauyelele noukeka. Ngeenge omauyelele okwa li taa tu kumwe nehokololo ile okwa li a pumbiwa omolwokudivilika, okwa shilipaleka kutya okwe a kwatela mo. Onghee hano, okwa popya kondadalunde kutya eedi ngapi kwa li da fiwa po eshi mwene a ka konga odi oyo kwa li ya kana, okwa popya kutya eevili ngapi ovanailonga va longa mepya lomiviinyu nosho yo kutya oitalenti ingapi kwa li ye lineekelelwa vamwe.—Mateus 18:12-14; 20:1-16; 25:14-30.

8 Ndele nande ngaho, Jesus ina kwatela mo omauyelele oo inaa fimanenena oo tashi dulika a ye moshipala okuuda ko kwetu omaityo omafaneko aye. Pashihopaenenwa, meyele lomupiya e he na onghenda, inamu yandjwa eyelifo kutya ongahelipi omupiya a lya oikolo fiyo ya ninga eendenari 60 000 000 (oitalenti 10 000). Jesus okwa li ta divilike kutya osha pumbiwa tu kale hatu dimine po vakwetu. Eshi kwa li sha fimana, hanghee omupiya oo a ya moikolo ndelenee onghee a diminwa po omolwoikolo yaye nosho yo nghee ye mepingafano naasho a ungaunga nomupiya mukwao oo a li e na oikolo yaye youmaliwa vanini. (Mateus 18:23-35, yelekanifa NW.) Sha faafana, mefaneko laye li na sha nomumati a kanene, Jesus ina yelifa kutya omolwashike ohaluka omumati ou munini a pula ombinga yaye yeliko nosho yo kutya omolwashike a hanauna po eliko laye. Ndelenee Jesus okwa yelifa nawa nghee xe yomumati oo a li e udite nonghee e linyenga eshi omonamati waye a lunduluka momutima nokwaalukila keumbo. Omauyelele a tya ngaha e na sha nelinyengo laxe yomumati oo kwa li a fimana shi na sha noshitwa osho Jesus a li ta yelifa, kutya Jehova oha dimi po omatimba “mahapu.”—Jesaja 55:7; Lukas 15:11-32.

9, 10. (a) Eshi a hokolola ovanhu momafaneko aye, okushike Jesus a yukifa elitulemo? (b) Ongahelipi Jesus e shi ninga shipu kovapwilikini vaye nosho yo kuvamwe opo va dimbulukwe omafaneko aye?

9 Jesus okwa li yo ha longifa eendunge dokuyoolola monghedi oyo a hokolola ovanhu momayele aye. Ponhele yokuyandja omauyelele e na sha neholokepo lovanhu, luhapu Jesus okwa yukifa elitulemo kwaasho ovanhu va ninga ile kunghee ve linyenga koiningwanima oyo a hokolola. Onghee hano, ponhele yokuhokolola nghee Omusamaria omunamutimanghenda a li ta monika, Jesus okwa hokolola oshinima osho sha fimana unene—nghee Omusamaria a yandja ekwafo lopanghenda kOmujuda oo kwa li a nangala pondjila a yahamekwa. Jesus okwa yandja omauyelele oo kwa li a pumbiwa okuhonga kutya ohole yokuhola vakwetu oi na okuulikilwa ovanhu aveshe, ndele havanhu ashike vomuhoko wetu ile voshiwana shetu.—Lukas 10:29, 33-37.

10 Okulongifa omauyelele noukeka kwaJesus okwa ningifa omafaneko aye a kale pauxupi noinaa djuupalekwa nomauyelele mahapu. Kungaha, okwe shi ninga shipu kovapwilikini vaye vomefelemido lotete nosho yo kovanhu vahapu ovo tava ka lesha Omavangeli a nwefwa mo, opo va dule okudimbuluka omafaneko aye nosho yo oilihongomwa oyo taa hongo.

Omafaneko e likolelela konghalamwenyo yakeshe efiku

11. Yandja oihopaenenwa i na sha nanghee omayele aJesus taa ulike kutya okwa konakona oinima oyo a mona eshi a li ta kulu muGalilea.

11 Jesus okwa li onghulungu mokulongifa omafaneko oo e na ekwatafano nokukalamwenyo kwovanhu. Omayele aye mahapu okwa pamba oinima oyo tashi dulika a mona eshi a kulila muGalilea. Diladila ashike kanini okukalamwenyo kwaye kwomido dounyasha. Olungapi a mona ina ta longekida omungome wa ya onhafi, mokukufa olumbololo la pya olo la xupa kokuteleka omingome oshikando sha dja ko noku li longifa li fulike omungome? (Mateus 13:33) Olungapi a mona ovayuli veeshi tava tula eenete davo momeva mayela Efuta laGalilea? (Mateus 13:47) Olungapi a mona ounona tava danauka peenhele domalandifilo? (Mateus 11:16) Jesus otashi dulika a didilika oinima ikwao oyo ya li apeshe oyo ya ninga oitukulwa yomafaneko aye—eembuto tadi kunwa, oivilo yomahombolo ihafifa nosho yo omapya oilya taa pi koshi yetango.—Mateus 13:3-8; 25:1-12; Markus 4:26-29.

12, 13. Ongahelipi eyele laJesus loilya neu la ulika okushiiva kwaye eenghalo domomudingonoko wovapwilikini vaye?

12 Kashi kumwifa hano eshi Jesus a longifa eenghalo donghalamwenyo yakeshe efiku momafaneko aye mahapu. Onghee hano, opo tu ude ko nawa ounghulungu waye wokulongifa onghedi oyo yokuhonga, oshi li ekwafo ngeenge hatu tale kwaasho eendjovo daye kwa li tadi ti kovapwilikini vaye Ovajuda. Natu tale koihopaenenwa ivali.

13 Shotete, meyele loilya neu, Jesus okwa popya kombinga yomulumenhu oo a kuna ombuto yoilya iwa mepya laye ndelenee “omutondi” okwe uya mepya laye ndele ta kunu mo eu lihapu mokati koilya. Omolwashike Jesus a hoolola oilonga ei yomunyonena? Kaleka momadiladilo kutya okwa hepaulula efaneko eli popepi nEfuta laGalilea nosho yo kutya oilonga ya fimana kOvagalilea osha yela kutya oya li ounamapya. Oshike kwa li tashi dulu okukala shiyahameka komunamapya shi dulife okukala nomutondi te livakele mepya laye ndele ta kunu mo eu la nyika oshiponga? Eemhango dopaunyuni dopefimbo olo otadi ulike kutya omunyonena wa tya ngaho okwa li hau ningwa. Inashi yela nawa mbela kutya Jesus okwa longifa onghalo oyo ovapwilikini vaye kwa li tava dulu okuuda ko?—Mateus 13:1, 2, 24-30.

14. Meyele lOmusamaria omunamutimanghenda, omolwashike shikonekwedi eshi Jesus a popya ondjila oyo ya ‘dja muJerusalem ya yuka kuJeriko’ opo a yelife oshitwa shaye?

14 Oshitivali, dimbuluka eyele li na sha nOmusamaria omunamutimanghenda. Jesus okwa hovela ta ti: “Omulumenhu wonhumba a dja muJerusalem ta i kuJeriko nokwa hangika kovanyeki, ve mu dula aishe, ndele ve mu denga oipute, ndele ova ya ve mu fiya po e na okamwenyo kanini.” (Lukas 10:30) Shikonekwedi, Jesus okwa popya ondjila oyo ya ‘dja muJerusalem ya yuka kuJeriko’ opo a yelife oshitwa shaye. Eshi a li ta hepaulula eyele eli, okwa li muJudea, shi he li kokule naJerusalem, onghee hano ovapwilikini vaye osha yela kutya okwa li ve shii ondjila oyo a tumbula. Ondjila oyo okwa li ya shiivika kutya oya nyika oshiponga, unene tuu komunhu oo ta ende oye aeke. Okwa li ya ngolyauka unene noya pita opo pe he na ovanhu, nokungaha opa li pe na eenhele dihapu dokuhondama ovanyeki.

15. Omolwashike pa ha li oo ta dulu shili okupopila okuhenakonasha kwomupristeri nosho yo kwOmulevi womefaneko olo la kwatela mo Omusamaria omunamutimanghenda?

15 Ope na vali oshinima shimwe shikonekwedi shi na sha nokutumbula kwaJesus ondjila oyo ya ‘dja muJerusalem ya yuka kuJeriko.’ Pahokololo, tete omupristeri a li ta ende nondjila oyo nopo nee Omulevi—nonande kape na umwe womuvo a kanghama opo a kwafele omunhu oo a ninga oshihakanwa. (Lukas 10:31, 32) Ovapristeri okwa li hava longo motembeli muJerusalem nOvalevi okwa li have va kwafele. Ovapristeri nosho yo Ovalevi vahapu okwa li hava kala muJeriko ngeenge kave li koilonga kotembeli, molwaashi Jeriko osha li ashike eekilometa 23 okudja kuJerusalem. Onghee hano, osha yela kutya okwa li ve na omhito okweenda mondjila oyo. Didilika yo kutya omupristeri nosho yo Omulevi okwa li tava ende nondjila oyo ‘okudja muJerusalem,’ kungaha okwa li tava fiye po otembeli. Onghee hano, kape na oo ta dulu shili okupopila okuhenakonasha kwovalumenhu ovo kutya: ‘Ova henuka omulumenhu oo a mona oshiponga molwaashi okwa li ta monika a fa a fya nokukwata oshimhu otashi ke va ninga inava wana okulonga kotembeli oule wokafimbo.’ (Leviticus 21:1; Numeri 19:11, 16) Inashi yela mbela kutya efaneko laJesus okwa li la popya oinima oyo ya shiivika kovapwilikini vaye?

Omafaneko e likolelela koushitwe

16. Omolwashike shi he fi shikumwifa eshi Jesus e shii nawa eshito?

16 Omafaneko nosho yo omayele mahapu aJesus otaa holola eshiivo laye lokushiiva oimeno, oinamwenyo nosho yo onghalo yomhepo. (Mateus 6:26, 28-30; 16:2, 3) Openi a hanga ounongo wa tya ngaho? Fimbo ta kulu muGalilea, osha yela kutya okwa li e na omhito yokutala oushitwe waJehova. Kakele kaasho, Jesus oye “Omudalwa wotete [woishitwa] aishe,” nokwa longifwa kuJehova e li “omulongi onghulungu” mokushita oinima aishe. (Ovakolossi 1:15, 16; Omayeletumbulo 8:30, 31, NW) Mbela otashi kumwifa eshi Jesus a li e shii nawa eshito? Natu tale kunghee a longifa eshiivo olo noukeka mokuhonga kwaye.

17, 18. (a) Ongahelipi eendjovo daJesus odo da shangwa muJohannes etukulwa 10 tadi ulike kutya Jesus okwa li e shii omaukwatya eedi? (b) Ovatalelipo koilando yomOmbibeli ova mona shike shi na sha nekwatafano pokati kovafita needi davo?

17 Limwe lomomafaneko aJesus tali kumu omutima ololo la shangwa muJohannes etukulwa 10, omo a faafanifa ekwatafano laye lopofingo novashikuli vaye naalo lomufita needi daye. Eendjovo daJesus otadi holola kutya okwa li e shii nawa omaukwatya eedi. Okwa ulika kutya eedi ohadi liefa di wilikwe nonokutya ohadi landula omufita wado noudiinini. (Johannes 10:2-4) Ekwatafano le likalekelwa pokati kovafita needi ola kala nokukonakonwa kovatalelipo voilando yomOmbibeli. Mefelemido eti-19, omunongononi woushitwe H. B. Tristram okwa ti: “Onda mona oshikando shimwe omufita weedi ta danauka noufita waye. Okwe liningifa a fa ta faduka po; eedi ode mu totela noku mu dingilila. . . . Xuuninwa oufita aushe owe mu dingilila noku mu ndjobaukila.”

18 Omolwashike eedi hadi shikula omufita wado? Jesus okwa ti: “Osheshi odi shii ondaka yaye.” (Johannes 10:4) Mbela eedi odi shii shili ondaka yomufita wado? Okupitila mwaasho a mona nomesho aye mwene, George A. Smith okwa shanga membo laye The Historical Geography of the Holy Land ta ti: “Omafimbo amwe okwa li hatu hafele okufuda po kwetu pefimbo lomutenya popepi nofifiya imwe yomeefifiya daJudea, opo ovafita vatatu ile vane have uya nomaufita avo. Omaufita avo ohae limbwange mumwe nokwa li hatu kala twa limbililwa kutya ongahelipi omufita keshe ta ka mona vali oufita waye. Ndelenee konima eshi omaufita a mana okunwa nokudanauka, ovafita ohava hovele okuya koumwe noumwe keembinga di lili noku lili defilu, ndele keshe umwe ta ifana nondaka yaye ye likalekelwa nopo nee omaufita taa tongoka mumwe nokuya keshe tuu komufita wao, omaufita ohaa i melandulafano ngaashi e uyile.” Jesus ka li ta dulu okulongifa onghedi iwa shi dulife opo, opo a yandje efaneko olo tali faneke oshitwa shaye. Ngeenge otwa dimine nokudulika komahongo aye nongeenge otwa landula ewiliko laye, kungaha ohatu i mefiloshisho lopalukeno nolopahole ‘lomufita ou muwa.’—Johannes 10:11.

Omafaneko e likolelela koiningwanima oyo ya shiivika kovapwilikini vaye

19. Ongahelipi Jesus a longifa oshiponga osho sha ningwa moshitukulwa shovapwilikini vaye okwaanya eitavelo loipupulu?

19 Omafaneko taa pondola otaa dulu okukala molupe loimoniwa ile loihopaenenwa omo oilihongomwa tai dulu okukufwa. Pomhito imwe, Jesus okwa longifa oshiningwanima osho opo kwa li sha ningwa, opo a anye eitavelo loipupulu okwiitavela kutya oiponga ohai hange ovo ve i longela. Okwa ti: “Mu shii omulongo nava-8 venya va fya, eshi va wilwa koshungo yomuSiloa ova li ovalunde ve dule Ovajerusalem ovakwao aveshe?” (Lukas 13:4) Jesus okwa tomha nawa ta kondjifa eitavelo okwiitavela mesheyelo. Eemwenyo odo 18 inadi kana po molwaashi okunyona kwavo kwonhumba kwa eta okuhahokiwa kuKalunga. Ponhele yaasho, oshiponga shefyo lavo osha li oshidjemo shefimbo nombaadilila. (Omuudifi 9:11, NW) Kungaha okwa nyaneka pomutenya ehongo loipupulu mokuulika koshiningwanima osho kwa li sha shiivika nawa kovapwilikini vaye.

20, 21. (a) Omolwashike Ovafarisai va tokola ovahongwa vaJesus? (b) Ehokololo lopamishangwa lilipi Jesus a longifa opo a yelife kutya Jehova ina lalakanena etulomoilonga lomhango yEshabata la kwata moiti sha pitilila? (c) Oshike tashi ka kundafanwa moshitukulwa tashi landula?

20 Mokuhonga kwaye, Jesus okwa longifa yo oihopaenenwa yopamishangwa. Dimbuluka efimbo lonhumba eshi Ovafarisai va tokola ovahongwa vaye molwaashi va polola oilya ndele tava shoshona mefiku lEshabata. Paushili ovahongwa inava nyona Omhango yaKalunga, ndelenee efatululo la kwata moiti lOvafarisai laasho sha li shi he li pamhango okulongwa mefiku lEshabata. Opo a yelife kutya Kalunga ka li a lalakanena etulomoilonga lomhango yEshabata la kwata moiti sha pitilila, Jesus okwa yukifa elitulemo koshiningwanima osho sha shangwa mu 1 Samuel 21:3-6. Eshi David novalumenhu ovo a li navo kwa li va fya ondjala, ova kanghama petwali nokulya omingome detaliko odo da pingenwa po. Omingome dikulu okwa li hadi tuvikililwa okulya kwovapristeri. Ndelenee nande ongaho, omolweenghalo odo va li mudo, David nosho yo ovalumenhu ovo a li navo kava li va tokolwa omolwoku di lya. Shikonekwedi, ehokololo olo olo ashike mOmbibeli la hokolola shi na sha nelongifo lomingome dikulu kovanhu ovo ve he fi ovapristeri. Jesus okwa li e shii ashike ehokololo olo la wana okulongifwa, nosha yela kutya ovapwilikini vaye Ovajuda okwa li ve li shii.—Mateus 12:1-8.

21 Doshili, Jesus okwa li Omuhongi Munene! Ohatu kumwifwa shili kounghulungu waye itau yelekwa nasha wokuyelifa oshili ya fimana monghedi oyo i shii okuudiwa ko kovapwilikini vaye. Ndelenee ongahelipi hatu dulu oku mu hopaenena mokuhonga kwetu? Eshi otashi ka kundafanwa moshitukulwa tashi landula.

[Omashangelo opedu]

a Omafaneko aJesus okwa ningwa momaludi mahapu, mwa kwatelwa oihopaenenwa nomafaafanifo. Okwa li a shiivika nawa omolwokulongifa omayele kwaye, oo a fatululwa e li “ehokololo li li pauxupi noluhapu li li etotwahokololo, omo tamu dulu okulihongwa oshili yopaenghedi ile yopamhepo.”

[Efano pepandja 23]

Jesus okwa hokolola shi na sha nomupiya oo a anya okudimina po mukwao molwoikolo inini nosho yo shi na sha naxe oo a dimina po omonamati oo a hanauna po ombinga yaye aishe yeliko

[Efano pepandja 24]

Oshitwa sheyele laJesus li na sha nOmusamaria omunamutimanghenda osha li shike?

[Efano pepandja 26]

Oto dimbuluka?

• Omolwashike Jesus a honga nomafaneko?

• Oshihopaenenwa shilipi tashi ulike kutya Jesus okwa longifa omafaneko oo kwa li taa dulu okuudiwa ko kovapwilikini vaye vomefelemudo lotete?

• Ongahelipi Jesus a longifa eshiivo laye lokushiiva oushitwe opo e u longife noukeka momafaneko aye?

• Omeenghedi dilipi Jesus a longifa oiningwanima oyo kwa li ya shiivika kovapwilikini vaye?

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma