ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w03 3/1 ep. 13-18
  • Ouvalelo wOmwene ou na eityo lashike kwoove?

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Ouvalelo wOmwene ou na eityo lashike kwoove?
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2003
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Vamwe okwa li va dana Edimbuluko panghedi inai wapala
  • Hava kala po ve li ovatali nefimaneko
  • “Eedi dimwe” tadi kongwa
  • Molwaashi vamwe have lidiladilile eteelelo lomeulu papuko
  • Molwaashi ve na oushili
  • Efimbo lEdimbuluko olo efimbo la nangekwa noupuna
  • Omolwashike hatu dimbuluka Ouvalelo wOmwene?
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2015
  • Okwoongelwa kwoinima yomeulu noyokombada yedu
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2006
  • Ongudu inene yeedi dimwe tai tange Kalunga naKristus
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo shokukonakonwa) — 2021
  • Omolwashike hatu kala pEdimbuluko?
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo shokukonakonwa) — 2022
Tala ouyelele muhapu
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2003
w03 3/1 ep. 13-18

Ouvalelo wOmwene ou na eityo lashike kwoove?

“Ou ta li . . . omungome ou ndee ta nu . . . meholo eli lOmwene [panghedi inai wapala, NW], oye ota ka kala e netimba lolutu nohonde yOmwene.”—1 OVAKORINTO 11:27.

1. Oshiningwanima shilipi sha fimanenena sha longekidwa okuningwa momudo 2003, nosha hovela ngahelipi?

OSHININGWANIMA sha fimanenena sha ningilwa elongekido molwomudo 2003 otashi ka ningwa konima eshi etango la ningina mo 16 Apilili. Eendombwedi daJehova otadi ka ongala opo di dane Edimbuluko lefyo laJesus Kristus. Ngaashi sha ulikwa moshitukulwa sha dja ko, Jesus okwa dika po edano olo, hali ifanwa yo Ouvalelo wOmwene, konima eshi ye novayapostoli vaye va dana Opaasa mo 14 aNisan 33 O.P. Omadidiliko Edimbuluko omungome inau ya onhafi nosho yo omaviinyu matilyana otaa faneke olutu laKristus li he na omatimba nosho yo ohonde yaye ya tilwashi—eyambo olo olo alike tali dulu okukulila ovanhu koufyuululwalunde nokefyo.—Ovaroma 5:12; 6:23.

2. Elondwelo lilipi la shangwa mo 1 Ovakorinto 11:27?

2 Ovo tava kufa ombinga mokulya nokunwa omadidiliko Edimbuluko ove na oku shi ninga panghedi ya wapala. Omuyapostoli Paulus okwe shi yelifa eshi a shangela Ovakriste vomuKorinto shonale, omo Ouvalelo wOmwene wa li itau danwa panghedi ya yuka. (1 Ovakorinto 11:20-22) Paulus okwa shanga ta ti: “Ou ta li . . . omungome ou ndee ta nu . . . meholo eli lOmwene [panghedi inai wapala, NW], oye ota ka kala e netimba lolutu nohonde yOmwene.” (1 Ovakorinto 11:27) Eendjovo odo otadi ti shike mbela?

Vamwe okwa li va dana Edimbuluko panghedi inai wapala

3. Ovakriste vahapu Ovakorinto okwa li ve lihumbata ngahelipi pomadano Ouvalelo wOmwene?

3 Ovakriste vahapu Ovakorinto okwa li va kufa ombinga mokulya nokunwa pEdimbuluko panghedi inai wapala. Opa li omatukauko mokati kavo, nopefimbo limwe vamwe okwa li va etelela ouvalelo wavo nova lya komesho yokwoongala nomokati kokwoongala naluhapu okwa li hava li nokunwa sha pitilila. Kava li ve li oupafi pamadiladilo nosho yo pamhepo. Osho oshe va ninga va kale ve “netimba lolutu nohonde yOmwene.” Ovo kwa li inava lya ouvalelo wavo okwa li va fya ondjala nokwa li she va piyaaneka. Heeno, vahapu ova kufa ombinga ve he na efimaneko nosho yo etaleko kutya oshiningwanima osho osha fimanenena. Nokape na omalimbililo, etokolo ove li likongela vo vene!—1 Ovakorinto 11:27-34.

4, 5. Omolwashike okulikonakona kwa fimanenena kwaavo hava kufa alushe ombinga mokulya nokunwa omadidiliko Edimbuluko?

4 Eshi Edimbuluko tali ehene popepi omudo keshe, okulikonakona okwa fimanenena kwaavo hava kufa ombinga alushe mokulya nokunwa omadidiliko. Opo va kufe ombinga mouvalelo wekwatafano oo shi li pauyuki, ove na okukala noukolele muwa pamhepo. Keshe oo ita fimaneke eyambo laJesus note li dini nokuli, ota kala moshiponga ‘shokudimwa mo movanhu vaKalunga,’ ngaashi ashike Omuisrael oo kwa li a kufa ombinga mouvalelo wekwatafano ina koshoka.—Leviticus 7:20, OB-1986; Ovaheberi 10:28-31.

5 Paulus okwa faafanifa Edimbuluko nouvalelo wekwatafano muIsrael shonale. Okwa popya shi na sha novakufimbinga kutya otava tukulafana naKristus opo nee okwa ti: “Itamu dulu okunwa meholo lOmwene nomeholo leendemoni, itamu dulu okulya koshililo shOmwene nokoshililo sheendemoni.” (1 Ovakorinto 10:16-21) Ngeenge omunhu oo ha kufa ombinga shito mokulya nokunwa omadidiliko Edimbuluko okwa nyono sha kwata moiti, oku na okuhepaulula enyono olo kuJehova nosho yo okukonga ekwafo lopamhepo kovakulunhuongalo. (Omayeletumbulo 28:13; Jakob 5:13-16) Ngeenge okwe livele ombedi shili nokwiimika oiimati yelidilululo, okukufa ombinga kwaye otaku ka kala taku wapalele.—Lukas 3:8.

Hava kala po ve li ovatali nefimaneko

6. Oolyelye va pewa kuKalunga oufembanghenda wokukufa ombinga mOuvalelo wOmwene?

6 Mbela ovo tava ningile ouwa oshixupe shovamwaxe vaKristus 144 000 ove na okukufa ombinga mOuvalelo wOmwene? (Mateus 25:31-40; Ehololo 14:1) Hasho. Kalunga okwa yandja oufembanghenda oo kwaavo a vaeka nomhepo iyapuki va ka kale ‘ovafyuululi pamwe naKristus.’ (Ovaroma 8:14-18; 1 Johannes 2:20) Hano, ondodo yaavo ve na eteelelo lokukala nomwenyo waalushe moparadisa kongonga yedu koshi yepangelo lOuhamba oilipi? (Lukas 23:43; Ehololo 21:3, 4) Molwaashi kave fi ovafyuululi pamwe naJesus ve na eteelelo lokuya meulu, ohava kala pEdimbuluko ve li ovatali nefimaneko.—Ovaroma 6:3-5.

7. Omolwashike Ovakriste vomefelemudo lotete kwa li ve shi shii kutya ove na okukufa ombinga mokulya nokunwa omadidiliko Edimbuluko?

7 Ovakriste vashili vomefelemudo lotete ova li va vaekwa nomhepo iyapuki. Vahapu vomuvo okwa li hava dulu okulongifa oshali yomhepo yopashikumwifilonga imwe ile di dulife puimwe, ngaashi okupopya omalaka. Onghee hano, kakwa li shidjuu kovanhu va tya ngaho okushiiva kutya okwa li va vaekwa nomhepo nosho yo kutya okwa li ve na okukufa ombinga mokulya nokunwa omadidiliko Edimbuluko. Ndelenee mefimbo letu, oushili kutya omunhu okwa vaekwa nomhepo otau ufwa sha kanghamena keendjovo da nwefwa mo ngaashi edi tadi ti: “Aveshe ava hava endifwa kOmhepo yaKalunga, ovo ovana vaKalunga. Osheshi nye inamu pewa omhepo youpika mu kale vali moumbada, ndelenee omwa pewa Omhepo muei hatu ifana: Abba! Tate!”—Ovaroma 8:14, 15.

8. Oolyelye tava fanekwa “koilya” nosho yo ‘keu’ olo la popiwa metukulwa eti-13 laMateus?

8 Mokweendela ko kwomafelemido, ovavaekwa vashili ova kula ngaashi “oilya” mepya “leu” ile tu tye mokati kOvakriste voipupulu. (Mateus 13:24-30, 36-43) Okudja mo 1870 nasha “oilya” oya kula fiyo ye limonikila nomido donhumba konima yaasho ovapashukili Ovakriste ovavaekwa okwa li va lombwelwa taku ti: “Ovakulunhuongalo . . . ove na okutulila po ovo hava ongala [omolwEdimbuluko] oiteelelwa ei,—(1) eitavelo mohonde [yaKristus]; nosho yo (2) eliyapulo okuliyapulila Omwene noilonga yaye, nokuli fiyo okefyo. Opo nee ove na okushiva aveshe ovo ve na eitavelo la tya ngaho nove liyapulila Omwene opo va kufe ombinga mokudana efyo lOmwene.”—Studies in the Scriptures, Embo 6, The New Creation, epandja 473.a

“Eedi dimwe” tadi kongwa

9. Ongahelipi oukonekelo ‘wongudu inene’ wa yelifwa mo mo 1935, nongahelipi osho sha kuma vamwe ovo kwa li hava kufa ombinga mokulya nokunwa omadidiliko Edimbuluko?

9 Konima yefimbo, ehangano laJehova ola hovela yo okuyandja elitulemo kuvamwe ve lili ve he fi ovashikuli vaKristus ovavaekwa. Exumokomesho likonekwedi li na sha naasho ola ningwa momido 1934-1936 lwaapo. Komesho yaasho, oshiwana shaKalunga osha kala sha tala ko “ongudu inene” yomEhololo 7:9 i li ongudu yopamhepo onhivali oyo tai ka hanganifwa novavaekwa ovanyumunwa 144 000 meulu—i li ngaashi ookaume komuhombolwa waKristus. (Epsalme 45:15, 16; Ehololo 7:4; 21:2, 9) Ndelenee mo 31 Mai 1935, moshipopiwa osho kwa li sha yandjwa poshoongalele shEendombwedi daJehova muWashington, D.C., Oilongo yaHangana yaAmerika, okwa li sha yelifwa pamishangwa kutya “ongudu inene” otai ulike ‘keedi dimwe’ odo di li ko pefimbo lexulilo. (Johannes 10:16, OB-1954) Konima yoshoongalele osho, vamwe ovo kwa li nale va kufa ombinga mokulya nokunwa omadidiliko Edimbuluko ova xulifa po oku shi ninga molwaashi ova mona kutya eteelelo lavo olokukala kombada yedu ndele hameulu.

10. Oto yelifa ngahelipi eteelelo nosho yo oinakuwanifwa ‘yeedi dimwe’ dokunena?

10 Unene tuu okudja mo 1935 okwa kala taku kongwa ovo va ninga “eedi dimwe,” ovo ve na eitavelo mekulilo, ve liyapulila Kalunga notava kwafele “oshiunda shinini” sha vaekwa moilonga yokuudifa Ouhamba. (Lukas 12:32, OB-1954) Eedi dimwe odo odi na eteelelo lokukala nomwenyo waalushe kombada yedu, ndelenee moinima imwe ikwao, oda faafana noshixupe shovafyuululi vOuhamba ovo ve li po kunena. Ngaashi ovanailongo vomuIsrael shonale ovo va longela Jehova nokwa li va dulika kOmhango, eedi dimwe kunena oda tambula ko oinakuwanifwa yopaKriste, ngaashi okuudifa onghundana iwa pamwe noilyo yaIsrael shopamhepo. (Ovagalati 6:16) Ndelenee ngaashi ashike omunailongo kwa li ita dulu okuninga ohamba ile omupristeri muIsrael, kape na umwe womeedi dimwe ta dulu okupangela mOuhamba womeulu ile a kale omupristeri.—Deuteronomion 17:15.

11. Omolwashike efiku leliyapulo lomunhu tali dulu okukuma eteelelo laye?

11 Opo nee mo 1930 nasha, osha enda tashi yela mo nawa kutya ongudu oyo tai i meulu oya pwa okuhoololwa. Omido omilongo, eedi dimwe odo di na eteelelo lokukala kombada yedu odo da kala nokukongwa. Ngeenge omunhu umwe oo a vaekwa okwa kala e he fi omudiinini vali, otashi dulika omunhu oo a longela Kalunga efimbo lile nonoudiinini e li umwe womeedi dimwe a ifanwe opo a ye ponhele yaye momuvalu wo 144 000.

Molwaashi vamwe have lidiladilile eteelelo lomeulu papuko

12. Omeenghalo dilipi omunhu e na okweefa po okukufa ombinga mokulya nokunwa omadidiliko Edimbuluko, nomolwashike?

12 Ovakriste ovavaekwa ove na oushili lelalela kutya ove na eifano lomeulu. Ndelenee ongahelipi ngeenge vamwe ovo ve he na eifano lomeulu ova kala nokukufa ombinga mokunwa nokulya omadidiliko Edimbuluko? Paife eshi ve shi shii kutya kava li ve na nande eteelelo lomeulu, nope he na omalimbililo eliudo lavo otali ve linyengifa va efe okukufa ombinga mokunwa nokulya omadidiliko. Kalunga ita ka hokwa omunhu nande oumwe oo te liti kutya okwa ifanwa a ka kale ohamba nomupristeri meulu ngeenge oku shi shii shili kutya ke na eifano la tya ngaho. (Ovaroma 9:16; Ehololo 20:6) Jehova okwa li a dipaa Omulevi Korah omolwokulalakanena nounwa oupristeri waAron. (Exodus 28:1; Numeri 16:4-11, 31-35) Ngeenge Omukriste wonhumba okwa shiiva kutya okwa kufa ombinga mokulya nokunwa omadidiliko Edimbuluko papuko, oku na oku shi efa nokwiilikana kuJehova nelininipiko a diminwe po.—Epsalme 19:14, OB-1954.

13, 14. Omolwashike vamwe tava dulu okudiladila papuko kutya ove na eifano lomeulu?

13 Omolwashike vamwe ve lidiladilila papuko kutya ove na eifano lomeulu? Efyo lakaume komohombo ile oiponga imwe i lili otai dulu okuningifa umwe a kanifa elitulemo monghalamwenyo yokombada yedu. Ile vamwe otashi dulika va hale okukala neteelelo la faafana nolookaume kavo kopofingo ovo tava ti kutya ove li Ovakriste ovavaekwa. Doshili, Kalunga ina yandja oshinakuwanifwa komunhu nande oumwe a ladipike vamwe shi na sha noufembanghenda oo. Noiha vaeke ovafyuululi vOuhamba okupitila moku va ningifa va ude omawi e na sha noku va shilipaleka kutya ove li ovavaekwa.

14 Ediladilo lopamalongelokalunga la puka olo kutya ovanhu aveshe vawa ohava i meulu otashi dulika li diladilife vamwe kutya ove na eifano lomeulu. Onghee hano, otwa pumbwa okulungama tu ha pukifwe komataleko onale a puka ile oinima imwe i lili. Pashihopaenenwa, vamwe otashi dulika ve lipule kutya: ‘Mbela ohandi longifa omiti odo hadi nwefa mo omaliudo ange? Mbela ondi na eamo lokukala nomaliudo omoule oo taa dulu okunwefa nge mo pamwe ndi lifufye?’

15, 16. Omolwashike ovanhu vanini tava dulu okuya pexulifodiladilo la puka kutya vo ovavaekwa?

15 Vamwe otashi dulika ve lipule kutya: ‘Mbela onda hala okukala nda tumbala? Mbela onda hala unene eenghonopangelo paife ile odo dokukala omufyuululi pamwe naKristus monakwiiwa?’ Eshi ovafyuululi vOuhamba kwa li va ifanwa mefelemudo lotete, haaveshe kwa li ve na eendodo doinakuwanifwa meongalo. Natango, ovanhu ovo ve na eifano lomeulu ihava lalakanene etumbalo ile ve litadele okukala ve li ovavaekwa. Ohava ulike oikala yelininipiko oyo ya teelelwa okukaliwa nayo kwaavo ve “nomadiladilo aKristus.”—1 Ovakorinto 2:16.

16 Vamwe otashi dulika ve uye pexulifodiladilo kutya ove na eifano lomeulu molwaashi ve na eshiivo lihapu lOmbibeli. Ndelenee okuvaekwa nomhepo ihaku eta eudeko likumwifi, omolwaashi Paulus okwa li e na okuhonga nokupukulula ovavaekwa vonhumba. (1 Ovakorinto 3:1-3; Ovaheberi 5:11-14) Kalunga oku na elongekido lokuyandja eendja dopamhepo koshiwana shaye ashishe. (Mateus 24:45-47) Onghee hano, kape na okukala omunhu oo ta diladila kutya okukala Omukriste omuvaekwa otashi mu etele ounongo u dule waavo ve na eteelelo lokukala kombada yedu. Okuvaekwa nomhepo ihaku ulikwa okupitila mounghulungu wokunyamukula omapulo opamishangwa, wokuyandja oundombwedi ile oipopiwa yopaMbibeli. Ovakriste ovo ve na eteelelo lokukala kombada yedu navo ohava ningi yo nawa moinima oyo.

17. Okuvaekwa nomhepo okwe likolelela kushike nokulye?

17 Ngeenge omwiitaveli mukwetu ta pula shi na sha neifano lomeulu, omukulunhuongalo ile Omukriste wonhumba a pyokoka ota dulu okukundafana oshinima osho naye. Ndelenee kape na omunhu nande oumwe ta dulu okuningila mukwao etokolo olo. Omunhu oo e na shili eifano la tya ngaho ina pumbwa okupula vamwe ngeenge oku na eteelelo la tya ngaho. Ovavaekwa ova “dalululwa hakombuto ei tai xulu po, ndelenee okombuto ei ihai xulu po, kondjovo yaKalunga i nomwenyo ndee tai kala fiyo alushe.” (1 Petrus 1:23) Okupitila momhepo yaye nosho yo mEendjovo daye, Kalunga okwa kuna ‘ombuto’ oyo tai ningi omunhu “omushitwa mupe,” e na eteelelo lomeulu. (2 Ovakorinto 5:17) Jehova oye ha hoolola. Okukala omuvaekwa “kashi fi shaau a hala, noshi he fi shaau ta tondoka, ndele oshaKalunga.” (Ovaroma 9:16) Hano ongahelipi omunhu ta dulu okukala noushili kutya ye oku na eifano lomeulu?

Molwaashi ve na oushili

18. Ongahelipi omhepo yaKalunga hai hepaulula pamwe nomhepo yovavaekwa?

18 Ehepaululo lomhepo yaKalunga ohali shilipaleke Ovakriste ovavaekwa kutya ove na etimaumbwile lomeulu. Paulus okwa shanga ta ti: “Omwa pewa Omhepo muei hatu ifana: Abba! Tate! Omhepo oyo vene tai hepaulula pamwe nomhepo yetu, ofye ovana vaKalunga. Ndele ngenge fye ovana, otu vafyuululi yo, ovafyuululi vaKalunga novafyuululi pamwe naKristus, ngenge hatu lididimike shili pamwe naye, opo tu fimanekwe yo pamwe naye.” (Ovaroma 8:15-17) Koshi yenwefemo lomhepo iyapuki, omhepo ile oikala yovavaekwa oyo tai pangele ohai ve linyengifa va yukife kuvo vene osho Omishangwa tadi ti shi na sha novana vaJehova vopamhepo. (1 Johannes 3:2) Omhepo yaKalunga ohai va pe eliudo lokukala ve udite kutya vo ovana vaye nohai va pe eteelelo olo le likalekelwa. (Ovagalati 4:6, 7) Heeno, okukala nomwenyo waalushe kombada yedu u li omunhu a wanenena nowa dingililwa koilyo youkwaneumbo nosho yo kookaume otashi ka kala shiwa neenghono, ndelenee halo eteelelo olo va pewa kuKalunga. Okupitila momhepo yaye, Kalunga okwe va pa eteelelo lomeulu li na eenghono nomolwaasho ove na ehalo okuyamba po omaliudo nomatimaumbwile aeshe e na sha nedu.—2 Ovakorinto 5:1-5, 8; 2 Petrus 1:13, 14.

19. Ehangano lipe otali dana onghandangala ilipi mokukalamwenyo kwOvakriste ovavaekwa?

19 Ovakriste ovavaekwa ove na oushili shi na sha neteelelo lavo lomeulu nosho yo okukwatelwa kwavo mehangano lipe. Jesus okwa li e shi tumbula eshi a dika po Edimbuluko ta ti: “Eholo eli olo ehangano lipe omohonde yange tai tilwashi molweni.” (Lukas 22:20) Oilyo yehangano olo lipe oyo Kalunga nosho yo ovavaekwa. (Jeremia 31:31-34; Ovaheberi 12:22-24) Jesus oye omupokati. Molwaashi ehangano lipe ola tulwa moilonga omolwohonde yaKristus ya tilwashi, inali likola ovanhu omolwedina laJehova mOvajuda ashike ndelenee ola kufa yo ovanhu moiwana, nole va ninga “oludalo” laAbraham. (Ovagalati 3:26-29; Oilonga 15:14) ‘Ehangano laalushe’ olo otali shi ningi tashi shiiva opo Ovaisrael aveshe vopamhepo va nyumuninwe omwenyo ihau fi meulu.—Ovaheberi 13:20.

20. Ovavaekwa ova ya mehangano lilipi naKristus?

20 Ovavaekwa ove na oushili shi na sha neteelelo lavo. Ova kwatelwa mehangano limwe vali, ehangano lOuhamba. Shi na sha nekufombinga lavo pamwe naye, Jesus okwa ti: “Onye tuu ava mwa kala puame momayeleko ange [nohandi ningi ehangano nanye, ngaashi Tate a ninga naame ehangano, molwouhamba, NW].” (Lukas 22:28-30) Ehangano olo li li pokati kaKristus neehamba odo tadi ka pangela pamwe naye otali kala nokulonga fiyo alushe.—Ehololo 22:5.

Efimbo lEdimbuluko olo efimbo la nangekwa noupuna

21. Ongahelipi hatu dulu okumona ouwa muhapu pefimbo lEdimbuluko?

21 Ope na omanangeko noupuna mahapu pefimbo lEdimbuluko. Ohatu dulu okumona omauwa mokulesha oitukulwa yOmbibeli oyo ya nuninwa efimbo olo. Oli li yo efimbo liwa lela nokwiilikana nokudilonga shi na sha nokukalamwenyo kwaJesus kwokombada yedu nosho yo efyo laye noli li yo efimbo liwa nokukufa ombinga moilonga yokuudifa Ouhamba. (Epsalme 77:13; Ovafilippi 4:6, 7) Edano lo vene ohali tu dimbulukifa ohole oyo ya ulikwa kuKalunga nosho yo kuKristus shi na sha nekuliloyambo laye. (Mateus 20:28; Johannes 3:16) Efiloshisho olo otali tu pe eteelelo nehekeleko noli na okupameka etokolotoko letu okulandula onghatu ya fa yaKristus. (Exodus 34:6; Ovaheberi 12:3) Edimbuluko oli na yo oku tu pameka tu kale metwokumwe neliyapulo letu tu li ovapiya vaKalunga nokukala ovashikuli ovadiinini vOmona waye omuholike.

22. Oshali inenenene ilipi Kalunga a yandja kovanhu, nonghedi imwe ilipi yokuulika olupandu molwoshali oyo?

22 Kadi fi tuu eeshali diwa odo Jehova he tu pe! (Jakob 1:17) Otu na ewiliko lEendjovo daye, ekwafo lomhepo yaye nosho yo eteelelo lomwenyo waalushe. Oshali inenenene yaKalunga oyo eyambo laJesus molwomatimba ovavaekwa nosho yo aaveshe ovo tava kala neitavelo tali longo. (1 Johannes 2:1, 2) Hano, efyo laJesus oli na eityo lashike kwoove? Mbela oto ka kala mokati kaavo tava ka ulika olupandu molwalo mokwoongala konima eshi etango la ningina mo 16 Apilili 2003, opo va dane Ouvalelo wOmwene?

[Omashangelo opedu]

a A nyanyangidwa kEendombwedi daJehova ndele paife ihaa nyanyangidwa vali.

Oto nyamukula ngahelipi?

• Oolyelye ve na okukufa ombinga mokunwa nokulya omadidiliko Edimbuluko?

• Omolwashike “eedi dimwe” hadi kala pOuvalelo wOmwene di li ashike ovatali nefimaneko?

• Ongahelipi Ovakriste ovavaekwa ve shi shii kutya ove na okukufa ombinga mokulya omungome nokunwa omaviinyu pEdimbuluko lefyo laKristus?

• Edimbuluko efimbo liwa nokuninga shike?

[Efano pepandja 14]

Mbela opo to ka kala pOuvalelo wOmwene omudo ou?

[Efano pepandja 17]

Efimbo lEdimbuluko olo efimbo liwa nokuhapupalifa elesho Ombibeli nokukufa ombinga moilonga yokuudifa Ouhamba

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma