Etukulwa etimuwoi
Eenghono deteelelo lenyumuko
1. Nope he na eteelelo lenyumuko, ngeno oonakufya ova kala ve na eteelelo lilipi?
MBELA owa filwa nale ovaholike voye? Nope he na enyumuko, itapa dulu okukala eteelelo loku va mona vali. Ngeno otava kala ashike monghalo oyo tai hokololwa kOmbibeli taku ti: “Ndelenee noonakufya inava shiiva nande sha, . . . osheshi moshovafi [mombila] oku to i, kamu na nande oshilonga, ediladilo neshiivo ile ounongo.”—Omuudifi 9:5, 10.
2. Eteelelo likumwifa lilipi la ningwa tali shiiva kenyumuko?
2 Panghenda yaye, okupitila menyumuko Jehova okwa yeulula omhito i he fi kuyelekwa omolweemhunga dovanhu ovo va fya opo va ka nyumuke koufi, ndele tava ka hafela omwenyo waalushe. Osho osha hala okutya kutya oto dulu okukala u na eteelelo lihafifa kutya fiku limwe mounyuni mupe waKalunga, oto ka hangana novaholike voye ovo va fya.—Markus 5:35, 41, 42; Oilonga 9:36-41.
3. (a) Omeenghedi dilipi enyumuko la fimana mokuwanifa po elalakano laJehova? (b) Onaini eteelelo lenyumuko hali kala unene odjo yeenghono kufye?
3 Omolwenyumuko, inatu pumbwa okukala twa tila efyo sha pitilila. Jehova ota dulu okweefa Satana a ningile ovapiya vaye ovadiinini owii, a kendabale a mana mo okushilipaleka elundilo laye linyanyalifi kutya “omunhu keshe osho e shi na, te shi yandjele omwenyo waye,” ndele ita ka efa e va ningile owii oo tau kalelele. (Job 2:4) Jesus okwa li omudiinini kuKalunga fiyo okefyo nokuli, omolwaasho Kalunga e mu nyumunina omwenyo womeulu. Kungaha, Jesus okwa li ta dulu okuyandja ongushu yeyambo lomwenyo waye wopanhu wa wanenena komesho yoshipangelapundi shaXe shomeulu, li na omauwa kufye taa xupifa omwenyo. Okupitila menyumuko, ovo ‘vokangudu,’ ve li ovafyuululi pamwe naKristus, ove na eteelelo loku ka kala va hangana naye mOuhamba womeulu. (Lukas 12:32) Kuvamwe, ope na eteelelo lokunyumukila omwenyo waalushe moparadisa kombada yedu. (Epsalme 37:11, 29) Ovakriste aveshe ohava mono eteelelo lenyumuko li li odjo yeenghono “di dule odo dopaushitwe” ngeenge ve li momayeleko oo haa dulu oku va etela efyo.—2 Ovakorinto 4:7, NW.
Molwaasho la fimanenena meitavelo lopaKriste
4. (a) Omeityo lilipi enyumuko li li ‘ehovelohongo’? (b) Enyumuko otali ti ngahelipi kovanhu vahapu mounyuni?
4 Enyumuko oli li ‘ehovelohongo,’ ngaashi sha tongwa mOvaheberi 6:1, 2. Oli li oshitukulwa shekanghameno leitavelo olo ngeenge katu li na itatu dulu nande okukala Ovakriste va pyokoka. (1 Ovakorinto 15:16-19) Ndelenee ehongo lOmbibeli li na sha nenyumuko oli li oshinima shi he shiivike kovanhu vahapu mounyuni. Omolwoku he na oupamhepo, ovanhu vahapuvahapu ohava tale ko ashike onghalamwenyo ei i li yolela. Onghee ohava kala tava lalakanene omalihafifo. Ope na yo ovo hava diinine omalongelokalunga opaenghulunghedi—oo e li mOukwakriste nopondje yao—ovo hava diladila kutya ove na omwenyo ihau fi. Ndelenee okudiladila ngaho itaku dulu okutwa kumwe nehongo lOmbibeli li na sha nenyumuko, molwaashi enyumuko itali shiiva ngeno okwa li ovanhu ve na omwenyo ihau fi. Okukendabala okutwifa kumwe omadiladilo oo avali otashi ngwangwanifa unene ponhele yokukala tashi yandje eteelelo. Ongahelipi hatu dulu okukwafela ovanamitima diwa ovo va hala okushiiva oshili?
5. (a) Fimbo omunhu ina uda ko enyumuko, okwa pumbwa okushiiva shike? (b) Omishangwa dilipi to ka longifa opo u yelife kutya omwenyo oshike, nosho yo kutya oonakufya ove li monghalo ya tya ngahelipi? (c) Oshike tashi dulu okuningwa ngeenge omunhu oha longifa etoloko lOmbibeli olo tali monika la holeka oshili?
5 Fimbo oohandimwe ovo inava uda ko kutya enyumuko oli li elongekido likumwifa, ova pumbwa okukala ve na eudeko li li mondjila shi na sha nomwenyo nosho yo shi na sha nonghalo yoonakufya. Luhapu, opa pumbiwa ashike omishangwa dinini opo u yelifile omunhu oinima oyo, oo a fya ondjala yoshili yOmbibeli. (Genesis 2:7; Epsalme 146:3, 4; Hesekiel 18:4) Ndelenee omatoloko amwe Ombibeli okunena nosho yo oo a toloka ashike omanenediladilo, otaa holeke oshili i na sha nomwenyo. Onghee hano, oshiwa okukonakona omautumbulilo oo a longifwa momalaka Ombibeli opetameko.
6. Ongahelipi to dulu okukwafela omunhu a ude ko kutya omwenyo oshike?
6 Omatoloko amwe Eembibeli otaa toloka outumbulilo wOshiheberi neʹphesh nosho yo oo wOshigreka psy·kheʹ oo tau ti shimwe, u li “omwenyo.” Omatoloko amwe mahapu Eembibeli, ngaashi Eembibeli dOshiwambo, otadi toloka oitya oyo yomelaka lopetameko nomautumbulilo e lili noku lili ngaashi “omwenyo,” “oshinamwenyo” nosho yo “omunhu.” Okukonakona ku na sha nanghee oitya yOshiheberi nOshigreka oyo tai ti “omwenyo” ya longifwa mOmbibeli otaku ka kwafela omukonakonimbibeli noukeka a ude ko kutya otai dulu okuyukifwa kovanhu nosho yo koinamwenyo. Ndele omautumbulilo oo itaa yandje nandenande ediladilo kutya omwenyo ou li oshinima ihashi monika noihashi kumwa osho hashi di mo molutu pefyo nokutwikila okukala po pamwe pe lili.
7. Oto yelifa ngahelipi okudja mOmbibeli onghalo yaavo ve li moshovafi? nosho yo mogeʹen·na?
7 Ombibeli yOshikwanyama oya longifa oshitya “oshovafi” okutoloka outumbulilo wOshiheberi sheʼohlʹ nosho yo outumbulilo wOshigreka haiʹdes. Outumbulilo wOshigreka geʹen·na ohau tolokwa “oheli” ile “omundilo woheli.” (Epsalme 16:10; Oilonga 2:27) Momalaka opehovelo Ombibeli osha yela kutya sheʼohlʹ nosho yo haiʹdes otai ulike keembila adishe dovanhu notai popi shi na sha nefyo, ndele hanomwenyo. (Epsalme 89:49; Ehololo 20:13) Omishangwa otadi ulike yo keteelelo lokudja meembila okupitila menyumuko. (Job 14:13; Oilonga 2:31) Mepingafano naasho, kape na eteelelo lonakwiiwa kwaavo tava i mogeʹen·na, noinava popiwa nande onale ve li mo ve na eshi ve shii.—Mateus 10:28.
8. Ongahelipi okuuda ko nawa enyumuko taku dulu okunwefa mo oikala neenghatu domunhu?
8 Ngeenge oinima oyo oya yelifwa monghedi i uditiwe ko, opo nee omunhu ota dulu okukwafelwa a ude ko osho enyumuko tali ka tya kuye. Otashi dulika a hovele okupandula ohole yaJehova omolwokuninga elongekido la tya ngaho likumwifa. Oluhodi olo hali kala li uditiwe kwaavo va filwa ovaholike vavo otali dulu okuninipikwa keteelelo lihafifa loku ka hangana navo mounyuni mupe waKalunga. Okuuda ko oinima oyo oshi li yo oshipatululo okuuda ko eityo lefyo laKristus. Ovakriste vomefelemudo lotete ova li va mona kutya enyumuko laJesus Kristus oli li ekanghameno leitavelo lopaKriste, tali yeulula ondjila omolwokunyumunwa kwavamwe. Ova udifa nouladi shi na sha nenyumuko laJesus nosho yo eteelelo olo tali yandje. Onghee hano, ovo kunena va uda ko nova pandula enyumuko ove na yo ehalo okulombwela vamwe oshili oyo i na ondilo.—Oilonga 5:30-32; 10:42, 43.
Okulongifa ‘oshapi yoshovafi’
9. Ongahelipi Jesus ta longifa tete ‘eeshapi defyo nodoshovafi’?
9 Aveshe ovo tava ka kala pamwe naKristus mOuhamba womeulu konahiya ove na okufya. Ndele ove shii nawa eshilipaleko olo a yandja eshi a ti: “Onda file, ndele tala, ondi nomwenyo fiyo alushe; ndele ndi neeshapi defyo nodoshovafi [mOshigreka, haiʹdes].” (Ehololo 1:18) Osho otashi ti ngahelipi? Okwa li ta dimbuluka oshimoniwa shaye mwene. Naye okwa file. Ndele Kalunga ine mu efela moshovafi. Mefiku etitatu, Jehova okwe mu nyumunina omwenyo wopamhepo ndele te mu pe oukwatya wokuhafya. (Oilonga 2:32, 33; 10:40) Natango, Kalunga okwe mu pa ‘eeshapi defyo nodoshovafi’ e di longife okumangulula vamwe meembila ile koilanduliko youlunde waAdam. Molwaashi oku na eeshapi odo, Jesus ota dulu okunyumuna ovashikuli vaye ovadiinini koufi. Ota nyumuna tete oilyo yovavaekwa nomhepo yeongalo laye, te i pe oshali i na ondilo yomwenyo ihau fi meulu, ngaashi ashike Xe e u mu pa.—Ovaroma 6:5; Ovafilippi 3:20, 21.
10. Enyumuko lOvakriste ovavaekwa ovadiinini ohali ningwa naini?
10 Onaini Ovakriste ovavaekwa ovadiinini tava nyumuninwa meulu? Ombibeli otai ulike kutya enyumuko olo ola hovela nale. Omuyapostoli Paulus okwa yelifa kutya otava ka nyumunwa ‘pokukala po kwaKristus,’ okukala po oko kwa hovela nale momudo 1914. (1 Ovakorinto 15:23, NW) Ngeenge ovavaekwa ovadiinini tava mane eengeda davo pefimbo eli lokukala po kwaye, inava pumbwa okukala moshovafi. Diva ngeenge ova fi, ohava nyumunwa nomalutu opamhepo, hava ‘shitululwa, divadiva, mepakumo leisho.’ Ihava kala tuu ve udite ehafo linenenene, molwaashi oilonga iwa oyo va longa “otai va shikula pamwe navo”!—1 Ovakorinto 15:51, 52; Ehololo 14:13.
11. Enyumuko lilipi tali ka kala po shi na sha novanhu vahapu, notali ka hovela naini?
11 Ndele enyumuko lovafyuululi vOuhamba monghalamwenyo yomeulu halo alike. Oushili oo kutya otali ifanwa ‘enyumuko lotete’ mEhololo 20:6, otau ulike kutya oku na okulandula vali enyumuko limwe. Ovo tava ka mona ouwa menyumuko olo likwao otava ka kala ve na eteelelo lihafifa lomwenyo waalushe moparadisa kedu. Enyumuko olo otali ka ningwa naini? Embo lEhololo otali ulike kutya otali ka ningwa konima eshi “edu neulu,” sha hala okutya, onghalelo yoinima youkolokoshi yopaife, pamwe novapangeli vayo ya hanaunwa po. Exulilo olo longhalelo ya kulupa oli li popepi elela. Konima yaasho, enyumuko lokombada yedu otali ka hovela peufwafimbo laKalunga.—Ehololo 20:11, 12.
12. Oolyelye tava ka kwatelwa mokati kovadiinini ovo tava ka nyumuninwa kombada yedu, nomolwashike osho shi li etimaumbwile lihafifa?
12 Oolyelye tava ka kwatelwa menyumuko olo lokombada yedu? Mokati kavo otamu ka kala ovapiya ovadiinini vaJehova vomomafimbo onale, ovalumenhu novakainhu ovo omolweitavelo lavo la pama menyumuko “inava hala okumangululwa.” Sha hala okutya, inava efa po oudiinini wavo kuKalunga opo va henuke efyo lomhiva linyanyalifi. Itashi ka kala tuu ehafo oku va shiiva nokuuda kuvo oiningwanima oyo tave ke tu lombwela vo vene oyo ya hokololwa pauxupi mOmbibeli! Natango, ovo tava ka nyumuninwa omwenyo kedu oAbel, ondombwedi idiinini yaJehova yotete; Henok naNoa, ovaudifi nope he na oumbada vetumwalaka laKalunga li na sha nelondwelo komesho yEyelu; Abraham naSara, ovo va yakula ovaengeli; Moses, oo okupitila muye Omhango ya li ya yandjwa pomhunda yaSinai; ovaprofeti ovaladi ngaashi Jeremia, oo a mona okuhanaunwa kwaJerusalem mo 607 K.O.P.; nosho yo Johannes Omuninginifi, oo a uda Kalunga ye mwene ta popi kutya Jesus oku li Omona waYe. Natango, otapa ka kala ovalumenhu novakainhu vahapu ovadiinini ovo va fya pefimbo eli lomafiku axuuninwa onghalelo ei yopaife yoinima youkolokoshi.—Ovaheberi 11:4-38; Mateus 11:11.
13, 14. (a) Oshike tashi ka ningilwa oshovafi nosho yo oonakufya ovo ve li mo? (b) Oolyelye tava ka kwatelwa menyumuko, nomolwashike?
13 Konima yefimbo, kakele kovapiya vaKalunga ovadiinini, vamwe navo otava nyumunwa yo koufi, itapa ka fiwa omunhu mombila. Okutya eembila odo otadi ka kala di he na nande ovafi, otashi dulu okumonika mokulongifa ‘oshapi yoshovafi’ kwaJesus omolwovanhu aveshe. Osho osha ulikwa memoniko olo la pewa omuyapostoli Johannes, omo a mona oshovafi ‘sha ekelwa mefuta lomundilo.’ (Ehololo 20:14) Osho osha hala okutya ngahelipi? Otashi ti kutya oshovafi, sha hala okutya eembila adishe dovanhu, otadi ka kala da hanaunwa po filufilu. Itadi ka kala po vali; otadi ka kala di he na vali ovafi nandenande, molwaashi kakele kokunyumunwa kwovalongeli aveshe vaJehova ovadiinini, Jesus ota ka nyumuna yo panghenda nokuli naavo ve he fi ovayuki. Eendjovo daKalunga otadi tu shilipaleke tadi ti: “Otaku ka kala enyumuko lovayuki nolovalunde.”—Oilonga 24:15.
14 Kape na umwe womwaavo ve he fi ovayuki ta ka nyumunwa ashike opo a tokolelwe efyo natango. Momudingonoko wouyuki oo tau ka kala kombada yedu alishe koshi yOuhamba waKalunga, otava ka kwafelwa va kaleke onghalamwenyo yavo metwokumwe neenghedi daJehova. Emoniko ola ulika kutya ‘embo lomwenyo’ otali ka nyanunwa. Onghee hano, otava ka kala ve na omhito opo omadina avo a shangelwe mo. Otava ka “tokolwa, keshe umwe, pailonga yavo” oyo va longa konima yenyumuko lavo. (Ehololo 20:12, 13) Kungaha, paku shi tala ko she likolelela koidjemo yavo yaxuuninwa, okunyumunwa kwavo otaku dulu okuninga “okunyumukila omwenyo” nosho yo osho itashi ka kelelwa otashi ka kala “okunyumukila etokolo” lokuhahokiwa.—Johannes 5:28, 29.
15. (a) Oolyelye itava ka nyumunwa? (b) Ongahelipi eshiivo loshili li na sha nenyumuko tali tu kumu?
15 Ndelenee haaveshe ovo va li nomwenyo nale ndele tava fi tava ka nyumunwa. Vamwe ova ninga omanyono oo itaa dulu okudiminwa po. Ovanhu va tya ngaho kave li moshovafi, ndele ove li mogeʹen·na, omo tava mono ehanauno laxuuninwa. Ovo va kwatelwa mo mwaavo itava ka nyumuka otava ka kala yo ovo tava dipawa ‘poudjuu unene’ oo u li popepi paife. (Mateus 12:31, 32; 23:33; 24:21, 22; 25:41, 46; 2 Ovatessaloniki 1:6-9) Kungaha, nonande Jehova okwa ulika onghenda inene mokumangulula ovafi moshovafi, eteelelo lenyumuko itali yandje etomheno lokukala tu he na ko nasha nanghee hatu lihumbata paife. Itapa ka kala enyumuko kwaavo tava tukululile owina oshibofa ounamapangelo waJehova. Eshiivo olo oli na oku tu linyengifa tu ulike kutya otwa pandula shili olune laKalunga inali longelwa mokukaleka onghalamwenyo yetu metwokumwe nehalo laye.
Twa pamekwa keteelelo lenyumuko
16. Ongahelipi eteelelo lenyumuko tali dulu okukala odjo yeenghono dinene?
16 Ovo twa itavela shili eteelelo lenyumuko ohatu dulu okumona mo eenghono dinene. Paife, ngeenge hatu kulupa, otu shi shii kutya itatu dulu okuundulila komesho efyo—kutya nee eenghedi douhaku dilipi hadi longifwa. (Omuudifi 8:8) Ngeenge otwa longela Jehova noudiinini pamwe nehangano laye, ohatu dulu okutala konakwiiwa nelineekelo filufilu. Otu shi shii kutya okupitila menyumuko, ohatu ka hafela natango omwenyo, mefimbo laKalunga la wapala. Osho itashi ka kala tuu onghalamwenyo iwa! Otai ka kala ngaashi omuyapostoli Paulus e i ifana a ti: “Omwenyo washili.”—1 Timoteus 6:19, OB-1954; Ovaheberi 6:10-12.
17. Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu kanyatele oudiinini kuJehova?
17 Okushiiva kutya ope na enyumuko nosho yo okushiiva Oo e li odjo yefiloshisho olo otashi tu dulifa tu kale twa pama meitavelo. Eshi otashi tu pameke tu kale ovadiinini kuKalunga nonande ohatu tilifwa nefyo kovahepeki ovakwanyanya. Satana okwa longifa nale oumbada wokutila efyo lombadilila u li oshinima shokukaleka ovanhu moupika. Ndele Jesus ka li e na oumbada wa tya ngaho. Okwa ulika oudiinini kuJehova fiyo okefyo. Okupitila mekuliloyambo laye, Jesus okwe shi ninga tashi shiiva opo ovanhu va manguluke ko koumbada wa tya ngaho.—Ovaheberi 2:14, 15.
18. Oshike sha kwafela ovapiya vaJehova va ninge po ondjokonona ya tongomana ve li ovadiinini?
18 Omolweitavelo lavo moshali yekulilo laKristus nosho yo menyumuko, ovapiya vaJehova ova ninga po ondjokonona ya tongomana ve li ovakanyateli voudiinini. Eshi va li va tulwa momafininiko, ova ulika kutya “inava hokwa eemwenyo davo” shi dulife ohole ei ve hole Jehova. (Ehololo 12:11) Ohava kala pandunge mokuhaekelashi omafinamhango opaKriste opo va kendabale okuxupifa eemwenyo davo dopaife. (Lukas 9:24, 25) Ove shi shii kutya nokuli nande ova kanife eemwenyo davo paife omolwokudiinina ounamapangelo waJehova, ote ke va pa ondjabi okupitila menyumuko. Mbela ou na eitavelo la tya ngaho? Oto kala u li na ngeenge ou hole shili Jehova nongeenge owa panda osho eteelelo lenyumuko tali ti lela.
Eenghundafana dokweendulula
• Omolwashike omunhu a pumbwa okukala e na eudeko li na sha nomwenyo nosho yo li na sha nonghalo yoonakufya fimbo ina uda ko enyumuko?
• Oolyelye tava ka nyumuka, neshiivo olo oli na oku tu kuma ngahelipi?
• Ongahelipi eteelelo lenyumuko hali tu pameke?
[Efano pepandja 84, 85]
Jehova okwa udaneka kutya otapa ka kala enyumuko lovayuki nolovalunde