Jehova oha deula ovafita shi na sha nanghee ve na okulifa oufita waye
“Omwene ta yandje ounongo, mokanya kaye tamu di eshiivo neendunge [dokuyoolola, NW].” — OMAYELETUMBULO 2:6.
1, 2. Omolwashike ovalumenhu ovo va ninginifwa hava lalakanene oinakuwanifwa ya wedwa po momaongalo?
NICK oo a longa oule womido heyali e li omupashukili meongalo okwa ti: “Onda li nda hafa eshi nda nangekwa po ndi li omukulunhuongalo. Nonda li nda tala ko oufembanghenda oo u li omhito yokutamununa mo oilonga oyo handi longele Jehova. Onda li yo ndi udite ndi na oshikolo sholupandu kuye, omolwaaishe oyo a ningila nge. Nomolwaasho onda li nda hala okuninga ngaashi handi dulu mokukwafela oilyo yeongalo, oku i kwafela ngaashi ashike naame nda li nda kwafelwa kovakulunhuongalo vamwe.” Nonande Nick okwa li a hafela oufembanghenda oo, okwa li yo te lipula e na oumbada. Okwa twikila ko ta ti: “Onda nangekwa po ndi li omukulunhuongalo ofimbo nda li ndi na omido tadi likokele po 30, nomolwaasho onda li handi lipula kutya kanda li ndi na ounghulungu washa, sha hala kutya, eendunge dokuyoolola nounongo wokulifa eongalo nomupondo.”
2 Ovo Jehova a nangeka po va life oufita waye ove na omatomheno mahapu okukala va hafa. Omuyapostoli Paulus okwa li a dimbulukifa ovakulunhuongalo vokuEfeso shi na sha netomheno limwe lokukala va hafa. Okwa tofa mo eendjovo daJesus tadi ti: “Okuyandja oku nelao komesho yokutambula.” (Oilonga 20:35) Okukala omuyakuliongalo ile omukulunhuongalo ohaku pe ovalumenhu ovo va ninginifwa omhito yokuyandja kuJehova nokomaongalo meenghedi da wedwa po. Pashihopaenenwa, ovayakuliongalo ohava yambidida ovakulunhuongalo. Ovayakuliongalo ohava longo yo oilonga ikwao ihapu oyo hai pula efimbo, ndele oya fimana. Ovamwatate ovo ohava longo oilongayakulo oyo ya fimana, tave linyengifwa kohole yokuhola Kalunga nosho yo ovanhu vakwao. — Markus 12:30, 31.
3. Omolwashike ovamwatate vamwe tashi dulika va kale inava hala okulalakanena omaufembanghenda meongalo?
3 Ongahelipi shi na sha nomulumenhu Omukriste oo ina hala okulalakanena oufembanghenda wokukala e li omuyakuliongalo ile omukulunhuongalo konahiya, molwaashi e udite ina wana okukala pomufika oo? Ngaashi Nick, otashi dulika a kale e wete ehe na ounghulungu oo wa pumbiwa opo a kale omufita muwa. Mbela naave ou li umwe womovamwatate va ninginifwa ovo ve udite ngaho? Omalipulo a tya ngaho oku shii okuudiwa ko, molwaashi ovafita ovo va nangekwa po ove na okulihokolola koshipala shaJehova shi na sha nanghee tava ungaunga noufita. Jesus okwa ti: “Keshe tuu ou a pewa shihapu, oye ota pulwa yo shihapu, ndele ou a pewa epangelo loihapu, ota pulwa yo ihapu.” — Lukas 12:48.
4. Ongahelipi Jehova ha kwafele ovo ha nangeke po va life oufita waye?
4 Mbela Jehova okwa teelela ovo ta nangeke po ve li ovayakuliongalo ile ovakulunhuongalo va humbate omitengi doinakuwanifwa nopehe na ekwafo lasha? Hasho nandenande. Ponhele yaasho, oha yandje ekwafo tali longo olo tali va kwafele va ungaunge nova diinine oinakuwanifwa yavo. Ngaashi sha kundafanwa moshitukulwa sha tetekela, Jehova ohe va pe omhepo yaye iyapuki, oyo hai imike muvo omaukwatya oo tae va kwafele va ungaunge noufita waye pahole. (Oilonga 20:28; Ovagalati 5:22, 23) Kakele kaasho, Jehova ohe va pe yo ounongo, eshiivo neendunge dokuyoolola. (Omayeletumbulo 2:6, yelakanifa NW.) Ohe shi ningi mbela ngahelipi? Natu ka kundafaneni eenghedi nhatu omo Jehova ha deula ovo ha nangeke po va life oufita waye.
Ohava deulwa kovafita ovo ve na owino
5. Omolwashike Petrus naJohannes va li ovafita ovanekeka?
5 Eshi omuyapostoli Petrus naJohannes va li koshipala shomhangu yopombada yOvajuda, ovapanguli vomomhangu oyo ovo va li ovanongo pataleko lounyuni ova li va tala ko ovalumenhu ovo, Petrus naJohannes, ve li “ovanhu vongaho, inava longwa.” Paushili, ova li ve shii okulesha nokushanga, ndele ova li va talika ko inava longwa, molwaashi kava li va mona ehongo li na sha nOmishangwa olo hali yandjwa kofikola yoshirabbi. Ndele nande ongaho, Petrus naJohannes nosho yo ovahongwa vakwao ova li ovahongi ovanekeka, molwaashi ova li va tomha ovapwilikini vavo vahapu va ninge ovaitaveli. Osha enda ngahelipi opo ovanhu ovo vongaho va ninge ovahongi ovanekeka? Konima yokupwilikina kuPetrus naJohannes, omhangu oya ‘dimbulukwa kutya ova kala naJesus.’ (Oilonga 4:1-4, 13) Doshili, ova li va pewa omhepo iyapuki. (Oilonga 1:8) Ovapanguli ovo va pofipala pamhepo navo ova li ve shi mona mo kutya Jesus okwa li a deula lela ovahongwa vaye. Ofimbo a li pamwe novayapostoli vaye, Jesus ka li ashike e va honga shi na sha nanghee ve na okwoongela ovo va fa eedi, ndele okwa li yo e va honga shi na sha nokulifa ovo va ninga oilyo yeongalo. — Mateus 11:29; 20:24-28; 1 Petrus 5:4.
6. Oshihopaenenwa shilipi Jesus naPaulus va tula po shi na sha nokudeula vamwe?
6 Konima eshi Jesus a nyumunwa, okwa twikila okudeula ovo va nangekwa po ve li ovafita. (Ehololo 1:1; 2:1–3:22) Pashihopaenenwa, okwa li a hoolola Paulus nokwa li a shilipaleka kutya okwa pewa edeulo le lixwa po. (Oilonga 22:6-10) Paulus okwa li a pandula edeulo la tya ngaho, nokwa li yo a honga ovakulunhuongalo vakwao osho a li e lihonga. (Oilonga 20:17-35) Pashihopaenenwa, okwa li a longifa efimbo lihapu neenghono mokudeula Timoteus opo a kale “omulongi” moilonga yaKalunga, “ita fi ohoni oshilonga shaye.” (2 Timoteus 2:15) Paulus naTimoteus ova li va panga oukaume wopofingo. Paulus okwa li a shanga shi na sha naTimoteus, a ti: “Oulineekelwa waye omu u shii eshi a kala pamwe naame ongaashi xe nomona okuyakula evangeli.” (Ovafilippi 2:22) Paulus ka li a ninga Timoteus omuhongwa waye, noka li ta kendabala okulishilila ovahongwa. Ponhele yaasho, okwa li a ladipika ovaitaveli vakwao ve mu ‘hopaenene ngaashi ye a li omuhopaeneni waKristus.’ — 1 Ovakorinto 11:1.
7, 8. (a) Oshimoniwa shilipi tashi ulike kutya ohashi eta oidjemo iwa ngeenge ovakulunhuongalo tava hopaenene Jesus naPaulus? (b) Ovakulunhuongalo ove na okuhovela naini okudeula ovamwatate opo va kale va wana okuninga ovayakuliongalo novakulunhuongalo?
7 Ovafita ovo ve na owino ohava hopaenene Jesus naPaulus mokudeula ovamwaxe va ninginifwa, nohashi eta oidjemo iwa. Tala koshihopaenenwa shaChad. Okwa kulila moukwaneumbo oo wa tukauka pamalongelokalunga, ndele efimbo opo la piti, okwa nangekwa po eli omukulunhuongalo. Okwa ti: “Omido da pita, ovakulunhuongalo ve na owino ve lili noku lili ova kwafela nge ndi ninge exumokomesho lopamhepo. Molwaashi tate ka li omwiitaveli, ovakulunhuongalo ovo ova li va ulikila nge ohole nova li va fa ootate vopamhepo. Ova li hava longifa efimbo okudeula nge moukalele, nokonima yefimbo, omukulunhuongalo umwe okwa kala ta deula nge shi na sha noinakuwanifwa oyo nda li nda pewa meongalo.”
8 Ngaashi oshihopaenenwa shaChad tashi ulike, ovafita ovo ve na eendunge dokuyoolola ohava hovele manga pepi okudeula ovamwatate opo va kale va wana okuninga ovayakuliongalo novakulunhuongalo. Omolwashike mbela? Ombibeli otai ti kutya ovayakuliongalo novakulunhuongalo ove na okukala metwokumwe nomifikamhango dopombada dopaenghedi nove na okukala ve na oupamhepo muwa, fimbo inava nangekwa po. Ove na ‘okutalwa tete,’ omanga inava nangekwa po. — 1 Timoteus 3:1-10.
9. Ovafita ovo va pyokoka ove na oshinakuwanifwa shilipi, nomolwashike?
9 Ovamwatate ovo va ninginifwa ove na okudeulwa tete opo va talwe ngeenge ova wana. Oku shi faneka: Diladila omunafikola a pewa ekonakono lidjuu li na sha noshilongwa osho ina hongwa. Mbela ote ke li pita ngoo? Oshi na oupu lela a dope. Onghee hano, okwa pumbwa okuhongwa nawa. Ndele ovahongi ovanekeka ihava hongo ashike ovanafikola opo va ka pite omakonakono, ndele opo yo va dule okutula moilongo eshiivo olo tava mono. Sha faafana ovakulunhuongalo ovanekeka ohava kwafele ovamwatate ovo va ninginifwa moku va deulila oinima yokondadalunde, opo va kulike omaukwatya oo a pumbiwa opo va kale va wana filufilu okunangekwa po. Ihave shi ningi ashike opo ovamwatate va tya ngaho va nangekwe po, ndele opo yo va kale va wana filufilu okulifa nawa oufita waKalunga. (2 Timoteus 2:2) Ashike, omumwatate keshe a ninginifwa oku na okuninga eenghendabala da mana mo paumwene opo a wanife po oiteelelwa yokunangekwa po e li omuyakuliongalo ile omukulunhuongalo. (Titus 1:5-9) Ndele nande ongaho, mokudeula nehalo liwa ovo tava lalakanene omaufembanghenda a tya ngaho, ovafita ovo ve na owino ohave va kwafele va ninge exumokomesho neendelelo.
10, 11. Ongahelipi ovafita tava dulu okudeulila vamwe omaufembanghenda a wedwa po?
10 Ongahelipi ovafita ovo ve na owino tava dulu okudeulila vamwe oinakuwanifwa yokondadalunde momaongalo? Tete, ove na okuulika kutya ove na ko nasha novamwatate meongalo — mokulonga pamwe navo lwoikando moukalele noku va kwafela va kale ve shii okulongifa “nawa ondjovo yoshili.” (2 Timoteus 2:15) Ovafita ovo va pyokoka ohava kundafana novamwatate ovo opo va ude kuvo shi na sha noimoniwa yavo ihafifa i na sha nokuyakula vamwe nosho yo i na sha nokulalakanena nokuhanga omalalakano avo opamhepo. Ohava ningi yo omaetepo okondadalunde nelungi shi na sha nanghee omumwatate ta dulu okuxwepopala opo a kale ‘omuhopaenenwa koufita.’ — 1 Petrus 5:3, 5.
11 Nokuli nokonima eshi omumwatate wonhumba a nangekwa po e li omuyakuliongalo, ovafita ovanaendunge ohava twikile oku mu deula. Bruce, oo a longa e li omukulunhuongalo oule womido omilongo, okwa ti: “Ondi hole okukundafana nomuyakuliongalo mupe, tu li omutumba, nokutala pamwe naye ouyelele oo wa nyanyangidwa komupiya omudiinini nomunaendunge. Ohandi lesha yo pamwe naye omifindalandu donhumba di na sha noshinakuwanifwa shaye shokondadalunde, nondi hole yo okulonga pamwe naye fiyo a shiiva nawa oilonga oyo ya kwatelwa moshinakuwanifwa shaye.” Eshi omuyakuliongalo ta ende ta pyokoka, ota dulu yo okudeulwa shi na sha nokuninga omatalelepo oufita. Bruce okwa twikila ko a ti: “Ngeenge handi i ketalelepo loufita nomuyakuliongalo, ohandi mu kwafele a hoolole omishangwa dokondadalunde odo tadi dulu okuladipika oohandimwe ile oukwaneumbo oo hatu talele po. Osha fimana okudeula omuyakuliongalo a kale e shii okulongifa Omishangwa monghedi oyo tai kumu omitima davamwe, molwaashi otashi mu kwafele a ninge omufita omunekeka.” — Ovaheberi 4:12; 5:14.
12. Ongahelipi ovafita ovo ve na owino tava dulu okudeula ovakulunhuongalo ovo opo va nangekwa po?
12 Ovafita ovo opo va nangekwa po navo ohava mono yo ouwa muhapu medeulo la wedwa po. Nick, oo a popiwa metetekelo, okwa ti: “Edeulo olo nda mona okupitila movakulunhuongalo vavali ovanamido ola kwafela nge neenghono. Ovamwatate ovo ova li ve shii konyala oinima ihapu nghee i na okuungaungwa nayo. Ndele ova li hava pwilikine komatyekosha ange nelidiiniko nokudiladila va mana mo komataleko ange, nonande kava li tava tu kumwe nao. Onde lihonga shihapu kuvo mokutala kunghee hava ungaunga novamwatate novamwameme meongalo nelininipiko nosho yo nefimaneko. Ovamwatate ovo ova kwafela nge ndi mone kutya ovakulunhuongalo ova pumbwa okulongifa Ombibeli nawa ngeenge tava pongolola po omaupyakadi ile tava tu vamwe omukumo.”
Ohava deulwa kEendjovo daKalunga
13. (a) Oshike osho omumwatate a pumbwa opo a ninge omufita omunekeka? (b) Omolwashike Jesus a ti: “Elongo lange kali fi lange”?
13 Eendjovo daKalunga, Ombibeli, odi na eemhango, omafinamhango nosho yo oihopaenenwa oyo omufita a pumbwa okukala e shii, opo a kale “a wana nokwa wanenena oshilonga keshe shiwa.” (2 Timoteus 3:16, 17) Otashi dulika omumwatate a kale e na ehongo liwa lomounyuni, ndele eshiivo lOmishangwa noku li tula moilonga oyo tai mu kwafele a kale omufita omunekeka. Diladila koshihopaenenwa shaJesus. Jesus okwa li omufita wopamhepo e na eshiivo, eendunge dokuyoolola nounongo e dule ovanhu aveshe vokombada yedu, ndele ka li e likolelela kounongo waye mwene mokuhonga eedi daJehova. Okwa popya a ti: “Elongo lange kali fi lange, ndele [olaau] a tuma nge.” Omolwashike Jesus a li a yukifa elitulemo kuXe womeulu? Okwa yelifa a ti: “Ou ta tongo muye mwene, ota kongo efimano laye mwene.” — Johannes 7:16, 18.
14. Ongahelipi ovafita tava dulu okuhenuka okukonga efimano lavo vene?
14 Ovafita ovadiinini ohava henuka okukonga efimano lavo vene. Ihava kanghamekele omayele avo ile etwomukumo lavo kounongo wavo vene, ndele okEendjovo daKalunga. Ove shi shii kutya oshinakuwanifwa shomufita osho okukwafela eedi di kale “nomadiladilo aKristus,” ndele haovakulunhuongalo. (1 Ovakorinto 2:14-16) Pashihopaenenwa, natu tye nee ngeno omukulunhuongalo wonhumba ota kwafele ovalihomboli ovo ve na oupyakadi mohombo yavo. Oshike tashi dulu okuningwa po ngeenge okwe va pe omayele e likolelela koimoniwa yaye mwene, ponhele yokuyukifa elitulemo komafinamhango Ombibeli nokouyelele oo wa nyanyangidwa ‘komupiya omudiinini nomunaendunge’? (Mateus 24:45) Omayele aye otashi dulika a kale a nwefwa mo komifyuululwakalo notashi dulika ke na owino muhapu monghalamwenyo. Doshili, hamifyuululwakalo adishe da puka, nodoshili yo kutya omukulunhuongalo otashi dulika a kale e na owino monghalamwenyo. Ndele eedi ohadi mono ouwa pauyadi ngeenge ovafita tave di ladipike di pwilikine kondaka yaJesus nokomalombwelo aJehova, ponhele yokuyukifa elitulemo komadiladilo opanhu ile komilandu dopamifyuululwakalo. — Epsalme 12:6; Omayeletumbulo 3:5, 6.
Ohava deulwa ‘komupiya omudiinini nomunaendunge’
15. Oshilonga shilipi Jesus a yandja ‘komupiya omudiinini nomunaendunge,’ na etomheno limwe lilipi molwaashi ongudu oyo yomupiya ya pondola okuwanifa po oshilonga osho?
15 Ovafita ngaashi omuyapostoli Petrus, Johannes naPaulus, aveshe ovo, ova li oilyo yongudu oyo Jesus a ifana “omupiya omudiinini nomunaendunge.” Ongudu oyo yomupiya oya fikama po movamwaxe vaJesus ovavaekwa ovo ve li kombada yedu, ovo ve na eteelelo loku ka pangela pamwe naye meulu. (Ehololo 5:9, 10) Omuvalu wovamwaxe vaJesus ovo ve li kombada yedu otau ende tau ninipala neenghono pefimbo eli lomafiku axuuninwa onghalelo ei. Ndele nande ongaho, oilonga oyo va pewa kuJesus — oilonga yokuudifa onghundana iwa yOuhamba ofimbo exulilo inali uya — otai longwa moilongo ihapu shi dulife nale. Ongudu yomupiya oya pondola mokuunganeka opo oilonga yokuudifa i xume komesho. Mbela oye shi pondola ngahelipi? Onghedi imwe, omokudeula oilyo ‘yeedi dimwe’ i va kwafele moilonga yokuudifa nokuhonga. (Johannes 10:16, OB-1986; Mateus 24:14; 25:40) Kunena, oilonga ihapu ya tya ngaho ohai longwa koilyo oyo yeedi dimwe didiinini.
16. Ongudu yomupiya ohai deula ngahelipi ovalumenhu ovo va nangekwa po?
16 Ongudu yomupiya ohai deula ngahelipi eedi dimwe? Mefelemudo lotete, ovakalelipo vongudu yomupiya ova li hava tumwa va ka deule ovapashukili ovo va nangekwa po momaongalo, opo nee ovapashukili momaongalo tava deula ovakwaneongalo. (1 Ovakorinto 4:17) Osha faafana nokunena. Kunena, Olutuwiliki — ongudu inini oyo ya fikama po movakulunhuongalo ovavaekwa ovo ve lile po ongudu yomupiya — ohali tumu ovakalelipo valo va ka deule nokunangeka po ovayakuliongalo novakulunhuongalo momaongalo omayovi omilongo mounyuni aushe. Natango, Olutuwiliki ohali unganeke eefikola dokudeula oilyo yeekomitiye doitaimbelewa, ovapashukili ovaendi, ovakulunhuongalo nosho yo ovayakuliongalo shi na sha nanghee ve na okufila nawa oshisho oufita. Omalombwelo a wedwa po ohaa yandjwa okupitila meenhumwafo, moitukulwa oyo hai nyanyangidwa mOshungonangelo ile moishangomwa ikwao, ngaashi embo Organized to Do Jehovah’s Will.a
17. (a) Jesus okwa ulika ngahelipi kutya okwe lineekela ongudu yomupiya? (b) Ovafita vopamhepo otava dulu okuulika ngahelipi kutya ove lineekela ongudu yomupiya?
17 Jesus okwe lineekela filufilu ongudu yomupiya, nomolwaasho e i ninga elenga “loinima yaye aishe,” sha hala kutya, oinima yaye aishe yopamhepo yokombada yedu. (Mateus 24:47) Ovafita ovo va nangekwa po ohava ulike kutya ove lineekela ongudu yomupiya mokukala hava tula moilonga omalombwelo oo haa di kOlutuwiliki. Heeno, eshi ovafita tava deula vamwe, naashi tave lideula vo vene nEendjovo daKalunga, nosho yo eshi tava tula moilonga osho tava hongwa kongudu yomupiya, otava xumifa komesho oukumwe momaongalo. Inatu hafa tuu eshi Jehova ha deula ovalumenhu ovo hava file oshisho pahole oshilyo keshe momaongalo opaKriste!
[Eshangelo lopedu]
a La nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.
Oto nyamukula ngahelipi?
• Ovafita vopamhepo ovo va pyokoka ohava deula vamwe ngahelipi?
• Omolwashike ovafita vehe na okuhonga vamwe oinima ye likolelela komadiladilo avo vene?
• Ongahelipi ovafita tava dulu okuulika kutya ove lineekela ongudu yomupiya, nomolwashike ve na okuninga ngaho?
[Efano pepandja 25]
Ovakulunhuongalo Ovakriste ohava deula ovalumenhu ovanyasha momaongalo
[Efano pepandja 26]
“Omupiya omudiinini nomunaendunge” oha deula ovakulunhuongalo meenghedi dihapu