Etukulwa 5
Elongelokalunga lalyelye Kalunga ha tambula ko?
1. Omukainhu Omusamaria okwa li a hala okushiiva shike shi na sha nokulongela Kalunga?
MBELA owa kala nale nokulipula kutya: ‘Elongelokalunga lalyelye Kalunga ha tambula ko?’ Epulo la tya ngaha otashi dulika olo la li momadiladilo omukainhu wonhumba eshi a li a popya naJesus Kristus popepi nomhunda yaGerisim muSamaria. Okwa yukifa elitulemo keyooloko pokati kelongelokalunga lOvasamaria naalo lOvajuda ndee ta ti: “Ootate vetu va ilikanenene komhunda ei, ndele nye tamu ti muJerusalem mu nonhele yokwiilikanena mo.” (Johannes 4:20) Mbela Jesus okwa li a lombwela omukainhu Omusamaria kutya Kalunga oha tambula ko elongelokalunga keshe? Ile okwa ti kutya opa pumbiwa oinima yonhumba oyo tai hokiwa kuKalunga?
2. Mokunyamukula omukainhu Omusamaria, Jesus okwa ti shike?
2 Enyamukulo laJesus likumwifa ola li: “Efimbo tali uya, itamu ilikana Tate komhunda ei ile muJerusalem.” (Johannes 4:21) Ovasamaria ova kala efimbo lile hava tila Jehova nova longela yo ookalunga vamwe komhunda yaGerisim. (2 Eehamba 17:33) Opo nee Jesus Kristus okwa popya kutya hanhele oyo ile Jerusalem ta ka kala a fimana melongelokalunga lashili.
LONGELA KALUNGA MOMHEPO NOMOSHILI
3. (a) Omolwashike Ovasamaria va li inava shiiva shili Kalunga? (b) Ongahelipi Ovajuda ovadiinini nosho yo vakwao vamwe va shiiva Kalunga?
3 Jesus okwa twikila okulombwela omukainhu Omusamaria ta ti: “Onye tamu ilikana eshi kamu shi shii; ofye ohatu ilikana eshi tu shi shii, osheshi exupifo otali di mOvajuda.” (Johannes 4:22) Ovasamaria ova kala ve na omadiladilo oipupulu opalongelokalunga nova li va tambula ko ashike omambo atano otete Ombibeli kutya oo aeke a nwefwa mo—naashi osha li ashike menyanyangido lavo olo la shiivika oPentateux yOvasamaria. Onghee hano, kava li shili va shiiva Kalunga. Ndelenee Ovajuda okwa li ve lineekelelwa eshiivo lopamishangwa. (Ovaroma 3:1, 2) Omishangwa oda pa Ovajuda ovadiinini nosho yo vamwe ve lili ovo kwa li tava ka pwilikina kutya oshike osho va pumbwa opo va shiive Kalunga.
4. PaJesus, Ovajuda nOvasamaria okwa li va pumbwa okuninga shike ngeenge ova li va hala elongelokalunga lavo li tambulwe ko kuKalunga?
4 Doshili, Jesus okwa ulika kutya Ovajuda nosho yo Ovasamaria ova li ve na okulundulula onghedi yavo yokulongela Kalunga opo va hokiwe kuKalunga. Okwa ti: “Efimbo tali uya, ndele opo li li paife, ovailikani vashili tava ilikana Tate momhepo nomoshili; osheshi Tate a hala ava tave mu ilikana va kale va tya ngaha. Kalunga Oye Omhepo, naava tave mu [ilikana] ovo ve nokwiilikana momhepo nomoshili.” (Johannes 4:23, 24) Opo tu longele Kalunga ‘nomhepo,’ otu na okukala tu na omhepo yaye nokukala hatu wilikwa komhepo oyo. Okulongela Kalunga ‘moshili’ otashi dulika mokukonakona Eendjovo daye, Ombibeli, nomoku mu longela metwokumwe noshili yaye ya hololwa. Mbela owa hala oku shi ninga?
5. (a) “Okulongela Kalunga” otashi ti ngahelipi? (b) Otu na okuninga shike ngeenge otwa hala elongelokalunga letu li tambulwe ko kuKalunga?
5 Jesus okwa divilika kutya Kalunga okwa hala elongelokalunga lashili. Eshi otashi ulike kutya ope na omaludi omalongelokalunga oo inaa tambulwa ko kuJehova. Okulongela Kalunga otashi ti oku mu fimaneka noku mu longela oilonga iyapuki. Ngeenge owa hala okufimaneka omupangeli omunaenghono, osha yela kutya oto ka kala wa hala oku mu longela nokuninga osho ta ka kala a hokwa. Hano doshili, fye otwa hala okuhokiwa kuKalunga. Ponhele ashike yokutya: ‘Elongelokalunga lange oli li ashike nawa,’ otwa pumbwa hano okushilipaleka kutya elongelokalunga letu otali wanifa po osho Kalunga ta pula.
OKULONGA EHALO LATATE
6, 7. Omolwashike Jesus ina dimina ovo kwa li tave liti kutya ovahongwa vaye?
6 Natu lesheni Mateus 7:21-23 nokutala ngeenge ohatu dulu okudidilika oshinima sha fimana osho tashi ufa ngeenge Kalunga oha tambula ko elongelokalunga keshe. Jesus okwa ti: “Hakeshe ou ta ti kuame: Omwene, Omwene! ta i mouhamba womeulu, ndelenee oye tuu ou ha longo ehalo laTate womeulu. Efiku olo vahapu otava ti kuame: Omwene, Omwene hafye tuu ovo twa xunganekele medina loye notwa [ta] mo eendemoni [oishitwa ii yopamhepo] medina loye notwa longa oilonga ihapu yeenghono medina loye? Ndelenee Ame ohandi va lombwele: Inandi mu shiiva nandenande; djeni po puame, onye ovakolokoshi!”
7 Okudimina Jesus Kristus e li Omwene oshinima sha fimana melongelokalunga lashili. Ndele mokulongela Kalunga kwavahapu ovo tave liti ovahongwa vaJesus omwa kambela sha. Okwa ti kutya vamwe otava ka longa ‘oilonga yeenghono,’ ngaashi oyo haku tiwa okuvelula kwopaikumwifilonga. Ndelenee otava ka dopa okulonga osho Jesus a popya kutya osha fimana. Itava ka kala ‘tava longo ehalo laXe.’ Ngeenge otwa hala okuhokiwa kuKalunga, otu na okulihonga ehalo laTate noku li longa.
ESHIIVO LASHILI—OLO EAMENO
8. Oshike sha pumbiwa opo tu longe ehalo laKalunga, notu na okuhenuka omataleko a puka elipi?
8 Okulonga ehalo laKalunga otashi pula eshiivo lashili lokushiiva Jehova Kalunga nosho yo Jesus Kristus. Eshiivo la tya ngaha otali twala komwenyo waalushe. Doshili, atusheni oshinima shokumona eshiivo lashili okudja mEendjovo daKalunga, Ombibeli, otwa hala oku shi tala ko sha kwata moiti. Vamwe otava ti kutya okukala noshisho inaku pumbiwa shimha ashike tu li ovayuki novaladi mokulongela kwetu Kalunga. Vakwao otava ti: ‘Apa pe fike eshiivo loye linini, opo ngoo pe fike ounini waasho to ka pulwa.’ Ndelenee, Ombibeli otai tu ladipike tu hapupaleke eshiivo lokushiiva Kalunga nomalalakano aye.—Ovaefeso 4:13; Ovafilippi 1:9; Ovakolossi 1:9.
9. Eshiivo lashili otali tu amene ngahelipi, nomolwashike twa pumbwa eameno la tya ngaha?
9 Eshiivo la tya ngaha olo eameno okwaamena elongelokalunga letu li ha nyatekwe. Omuyapostoli Paulus okwa popya oshishitwa shonhumba shopamhepo osho hashi lifefa “omwengeli wouyelele.” (2 Ovakorinto 11:14) Hano eshi she lilundulula ngaha, oshishitwa eshi shopamhepo—Satana—otashi kendabala opo shi tu pukife tu longe oinima oyo itai tu kumwe nehalo laKalunga. Oishitwa yopamhepo oyo hai longele kumwe naSatana nayo ohai nyateke yo okulongela Kalunga kwovanhu, omolwaasho Paulus a ti: “Oinima ei ovapaani tave i yambele, otave i yambele eendemoni, haKalunga.” (1 Ovakorinto 10:20) Otashi dulika vahapu kwa li hava diladila kutya okwa li tava longele Kalunga monghedi i li mondjila, nande kakwa li hava longo osho Kalunga a hala. Ova li va pukifwa va ye melongelokalunga inali koshoka noloipupulu. Ohatu ke lihonga shihapu shi na sha naSatana neendemoni komesho, ndele osha yela kutya ovatondi vaKalunga ovo ova kala tava nyateke okulongela Kalunga kwovanhu.
10. Mbela oto ka ninga shike ngeenge umwe okwa tula oudiyo owina momungheke woye womeva okunwa, neshiivo lashili lEendjovo daKalunga otali ke tu kwafela tu ninge shike?
10 Natu tye nee owa mona kutya ope na umwe a tula oudiyo owina momungheke woye womeva okunwa, mbela oto ka twikila nokunwa muo? Doshili, oto ka katuka eenghatu meendelelo opo u konge odjo yomeva mayela oyo i he na oshiponga. Hano, eshiivo lashili lokushiiva Eendjovo daKalunga otali tu longekida tu kale hatu dulu okuyoolola mo elongelokalunga lashili nokweekelashi ondova oyo tai ningifa elongelokalunga li ha tambulwe ko kuKalunga.
OMALONGO OIPANGO YOVANHU
11. Oshike sha li sha puka shi na sha nelongelokalunga lOvajuda vahapu?
11 Eshi Jesus a li kombada yedu, Ovajuda vahapu inava katuka nande metwokumwe neshiivo lashili lokushiiva Kalunga. Onghee hano ova kanifa omhito yokukala nonghatu ya yela koshipala shaJehova. Shi na sha navo Paulus okwa shanga ta ti: “Ohandi va hepaulula ove na ngaa ouladi okukondjela Kalunga, ndele [hapashiivo lashili, NW ].” (Ovaroma 10:2) Vo ove litokolela vo vene nghee ve na okulongela Kalunga ponhele yokupwilikina kwaasho a popya.
12. Oshike kwa li sha nyateka elongelokalunga lOvaisrael, noshilanduliko osha li shike?
12 Pehovelo, Ovaisrael okwa li ve na elongelokalunga la yela la yandjwa kuKalunga, ndele ola hovela okunyatekwa komahongo nosho yo omaufilosofi ovanhu. (Jeremia 8:8, 9; Malakia 2:8, 9; Lukas 11:52) Nande ovawiliki velongelokalunga Ovajuda ovo va shiivika ve li Ovafarisai ova li tava diladila kutya elongelokalunga lavo okwa li la tambulwa ko kuKalunga, Jesus okwe va lombwela ta ti: “Jesaja okwe mu xunganekela da twa, nye ovanaihelele, ngaashi kwa shangwa: Oshiwana eshi ohashi fimaneke nge nomilungu, ndele omitima dasho odi li kokule naame. Ndelenee ohava fimaneke nge hamungaho nokulonga omalongo oipango yovanhu.”—Markus 7:6, 7.
13. Ongahelipi tashi dulika tu ninge naanaa ngaashi Ovafarisai kwa li va ninga?
13 Mbela otashi dulika nafye tu ninge ngaashi Ovafarisai kwa li va ninga? Eshi otashi dulika shi ningwe ngeenge ohatu shikula omifyuululwakalo dopalongelokalunga odo twa fyuulula ponhele yokukonakona osho Kalunga a popya shi na sha noku mu longela. Paulus okwa londwela shi na sha noshiponga eshi, nokwa shanga ta ti: “Omhepo otai popi eendjovo di uditike nawa nokutya, momafiku axuuninwa vamwe otave liteeka po eitavelo, ndee tava ka shikula eemhepo dipukifi nomalongo eendemoni.” (1 Timoteus 4:1) Hano inashi wana ashike okudiladila kutya elongelokalunga letu ola hokiwa kuKalunga. Ngaashi omukainhu Omusamaria oo kwa li a shakena naJesus, otashi dulika nafye twa fyuulula onghedi yetu yokulongela Kalunga okudja kovakulunhu vetu. Ndele otu na okukala tu na oushili kutya ohatu longo oinima oyo ya hokiwa kuKalunga.
LUNGAMA U HA NYEMATIFE KALUNGA
14, 15. Omolwashike tu na okukala twa lungama, nokuli nande otu na eshiivo lonhumba lokushiiva ehalo laKalunga?
14 Ngeenge inatu lungama, ohatu dulu okuninga osho itashi tambulwa ko kuKalunga. Pashihopaenenwa, omuyapostoli Johannes okwa li e linyongamena keemhadi domwengeli e “mu ilikane.” Ndele omwengeli okwe mu londwela ta ti: “Ino shi hetekela, aame ondi mupiya mukweni nowovamwaxo, ava ve nehepaululo laJesus; [ilikana Kalunga, OB-1986].” (Ehololo 19:10) Apa ou wete nee nghee hano sha pumbiwa okushilipaleka kutya elongelokalunga loye inali nyatekwa konghedi keshe yokulongela oikalunga?—1 Ovakorinto 10:14.
15 Eshi Ovakriste vamwe kwa li va hovela okulongifa eenghedindjikilile dopamalongelokalunga odo itadi hokiwa kuKalunga, Paulus okwa pula: “Otamu dulu ngahelipi okwaalukila vali keenghedi odo donale di he noshilonga nodi he neenghono, nomwa hala mu ninge ovapika vado vali? Omu li po tamu tongola omafiku neehani nomafimbo nomido. Onda tila omolweni, pamwe onde mu lihepekela epwanga.” (Ovagalati 4:8-11) Ovanhu ava okwa li va mona eshiivo lokushiiva Kalunga, ndele konima yefimbo ova ka puka mokudiinina eenghedindjikilile dopalongelokalunga nosho yo omafiku mayapuki oo kwa li inaa hokiwa kuJehova. Ngaashi Paulus a tonga, otwa pumbwa ‘okushipaashipa eshi tashi wapalele Omwene.’—Ovaefeso 5:10.
16. Johannes 17:16 na 1 Petrus 4:3 otave tu kwafele ngahelipi tu tokole ngeenge omafiku omafudo nosho yo eenghedindjikilile otadi hokiwa kuKalunga?
16 Otu na okushilipaleka kutya ohatu henuka omafiku omafudo opalongelokalunga nosho yo eenghedindjikilile dikwao odo tadi nyono omafinamhango aKalunga. (1 Ovatessaloniki 5:21) Pashihopaenenwa, Jesus okwa popya shi na sha novashikuli vaye ta ti: “Vo kave fi oshitukulwa shounyuni, ngaashi Ame ndi he fi oshitukulwa shounyuni.” (Johannes 17:16, NW) Mbela elongelokalunga loye ohali kufa ombinga moivilo nosho yo momafiku omafudo oo taa nyono efinamhango lokuhenambinga moinima younyuni ou? Ile mbela ovayambididi velongelokalunga loye ohava kufa ombinga omafimbo amwe meenghedindjikilile nomoivilo oyo tashi dulika ya kwatela mo elihumbato ngaashi olo tali hokololwa komuyapostoli Petrus? Okwa shanga ta ti: “Osha wana eshi mwa wanifa ehalo lovapaani mefimbo eli la pita, eshi mwa li mwa kala moluhaelo, momalwisho, moukolwe, moivilo youfiku, moufukenhu woikunwa nomoixuna yokulongela oikalunga.”—1 Petrus 4:3.
17. Omolwashike tu na okuhenuka keshe osho tashi ulike omhepo younyuni?
17 Omuyapostoli Johannes okwa divilika nghee sha pumbiwa okuhenuka oilonga keshe oyo tai ulike omhepo younyuni u he na Kalunga oo we tu dingilila. Johannes okwa shanga ta ti: “Inamu kala nokuhola ounyuni nakeshe eshi shi li mo. Ngenge pe na ou e hole ounyuni, ohole yaTate kai mo muye. Osheshi keshe eshi shi li mounyuni, ngaashi okahalu kombelela nokahalu komesho noifulalala yokukalamwenyo, inai dja muTate, ndelenee oya dja mounyuni. Ndelenee ounyuni otau xulu po pamwe nokahalu [kao]; ndelenee ou ta longo ehalo laKalunga, oye ta kala alushe.” (1 Johannes 2:15-17) Owa didilika tuu kutya mbela ovo tava “longo ehalo laKalunga” otava ka kala fiyo alushe? Heeno, ngeenge ohatu longo ehalo laKalunga nokuhenuka oilonga oyo tai ulike omhepo younyuni ou, ohatu dulu okukala tu na eteelelo lomwenyo waalushe!
DIININA OMIFIKAMHANGO DAKALUNGA DA TUMBALA
18. Ovakorinto vamwe okwa li va pukifwa ngahelipi shi na sha nelihumbato, nohatu lihongo mo shike mwaasho?
18 Ovo Kalunga a hala va kale ovalongeli vaye ovovo tava wanifa po omifikamhango daye da tumbala dopaenghedi. Vamwe muKorinto shonale okwa li va diladila papuko kutya Kalunga ote ke lididimikila elihumbato inali koshoka. Ohatu dulu okumona nghee vo va li va puka mokulesha 1 Ovakorinto 6:9, 10. Ngeenge otwa hala okulongela Kalunga panghedi ya yuka, otu na oku mu hafifa meendjovo nomoilonga. Mbela onghedi yoye yokulongela Kalunga otai ku ningifa u dule oku shi ninga?—Mateus 15:8; 23:1-3.
19. Elongelokalunga lashili otali nwefa mo ngahelipi okukala kwetu navamwe?
19 Mokukala kwetu novanhu vakwetu otu na yo okukatuka pamifikamhango daKalunga. Jesus Kristus okwe tu ladipika opo tu ningile vakwetu osho twa hala ve tu ningile yo, molwaashi eshi oshi li oshitukulwa shelongelokalunga lashili. (Mateus 7:12) Koneka yo eshi a popya shi na sha nokuulika ohole youmwainafana: “Opo tuu opo aveshe tave mu koneke kutya, nye ovalongwa vange, ngenge mu holafane.” (Johannes 13:35) Ovahongwa vaJesus ove na okukala ve holafane nokuningila ovalongelikalunga vakwao nosho yo vamwe ouwa.—Ovagalati 6:10.
OKULONGELA KALUNGA NOMUTIMA AUSHE
20, 21. (a) Elongelokalunga la tya ngahelipi Kalunga ta pula? (b) Omolwashike Jehova kwa li a ekelashi elongelokalunga laIsrael pefimbo laMalakia?
20 Momutima woye otashi dulika wa hala okulongela Kalunga panghedi oyo ya hokiwa kuye. Ngeenge osho, ou na okutala ko elongelokalunga ngaashi Jehova he li tale ko. Omuhongwa Jakob okwa divilika kutya eshi sha fimana osho etaleko laKalunga, haletu. Jakob okwa ti: “Elongelokalunga la yela noli he nedilo lasha koshipala shaKalunga naTate oleli: okutalela po eefiye novafiyekadi momaudjuu avo, nokuliamena a ha nyatekwe kounyuni.” (Jakob 1:27) Nehalo lokuhokiwa kuKalunga, keshe umwe womufye okwa pumbwa okukonakona okulongela Kalunga kwaye opo a shilipaleke kutya inaku nyatekwa koilonga youhenakalunga ile kutya itatu dopa okulonga osho ye e shi tala ko sha fimana.—Jakob 1:26.
21 Elongelokalunga ashike olo la koshoka notali di komutima aushe la hokiwa kuJehova. (Mateus 22:37; Ovakolossi 3:23) Eshi oshiwana shOvaisrael inashi longela Kalunga monghedi oyo, okwa popya ta ti: “Omumati ta fimaneke xe, nomupiya omwene waye! Naame ngenge xo, efimaneko lange oli li peni? Naame ngenge Omwene, etilo lokutila nge oli li peni?” Okwa li va nyemateka Kalunga moku mu yambela oinamwenyo ya twika, ya lemana notai ehama, ndele ye okwa ekelashi elongelokalunga la tya ngaho. (Malakia 1:6-8) Jehova okwa wana okulongelwa panghedi ya koshoka inaku shiya vali, noha tambula ko ashike okuliyandjelwa oye aeke.—Exodus 20:5; Omayeletumbulo 3:9; Ehololo 4:11.
22. Ngeenge otwa hala elongelokalunga letu li tambulwe ko kuKalunga, otu na okuhenuka shike, noshike tu na okuninga?
22 Omukainhu Omusamaria oo kwa li a popya naJesus okwa fa kwa li e na ohokwe mokulongela Kalunga monghedi oyo ya hokiwa kuKalunga. Ngeenge eli olo ehalo letu, ohatu ka henuka omahongo nosho yo oilonga keshe ya nyata. (2 Ovakorinto 6:14-18) Ponhele yaasho, ohatu ke litula mo neenghono mokumona eshiivo lashili lokushiiva Kalunga nokulonga ehalo laye. Opo elongelokalunga letu li tambulwe ko, otu na okuwanifa po filufilu oiteelelwa yaye. (1 Timoteus 2:3, 4) Eendombwedi daJehova otadi kendabala opo di ninge naanaa ngaho, notadi ku ladipike nomutima aushe opo u kufe ombinga pamwe nado mokulongela Kalunga “momhepo nomoshili.” (Johannes 4:24) Jesus okwa ti: “Tate a hala ava tave mu ilikana va kale va tya ngaha.” (Johannes 4:23) Okwe lineekelwa kutya ove ou li omunhu a tya ngaha. Ngaashi omukainhu Omusamaria winya, nope he na omalimbililo ove owa hala okumona omwenyo waalushe. (Johannes 4:13-15) Ndele oho mono ovanhu tava kulupa notava fi. Etukulwa tali shikula otali ka yelifa kutya omolwashike.
KONAKONA ESHIIVO LOYE
Ngaashi sha ulikwa muJohannes 4:23, 24, elongelokalunga lalyelye Kalunga ha tambula ko?
Ohatu dulu okumona ngahelipi ngeenge eenghedindjikilile noivilo yonhumba oya hokiwa kuKalunga?
Oiteelelwa imwe ilipi yelongelokalunga olo la tambulwa ko?
[Efano la mana ko epandja pepandja]