Udifa nelalakano lokuninga ovanhu ovahongwa
“Akuila naPriskilla, eshi ve uya [okupwilikina Apollos], ove mu tambula, ndele ve mu longa noku mu shiivifila shili ondjila yaKalunga.”—OILONGA 18:26.
1. Nonande Apollos okwa li ha popi ‘nomhepo ya xwama,’ oshike kwa li a pumbwa?
PRISKILLA naAkuila, Ovakriste ovalihomboli vomefelemudo lotete, ova li va mona Apollos ta yandje oshipopiwa moshinagoga moshilando shaEfeso. Molwaashi Apollos okwa li ha popi neendjovo da twa nokwa li e shii okutomha, ovapwilikini vaye okwa li va yandja elitulemo kuye. Okwa li ha popi ‘nomhepo ya xwama’ nokwa “hepaulula shili Jesus.” Ndelenee okwa li sha yela kutya ‘eninginifo laJohannes olo alike Apollos kwa li a shiiva.’ Osho Apollos a udifa shi na sha naKristus osha li shoshili ndele kasha li she lixwa po. Oupyakadi oyoo kutya ka li e na eshiivo le lixwa po li na sha naKristus. Apollos okwa li a pumbwa a wede ko keshiivo laye lokushiiva onghandangala oyo Jesus Kristus ta dana mokuwanifwa kwelalakano laJehova.—Oilonga 18:24-26, yelekanifa NW.
2. Eshongo lilipi Priskilla naAkuila va tambula ko?
2 Nope he na okwoongaonga, Priskilla naAkuila ove liyamba opo va kwafele Apollos a diinine “aishe” oyo Kristus a popya. (Mateus 28:19, 20) Ehokololo ola ti kutya ova “tambula [Apollos], ndele ve mu longa noku mu shiivifila shili ondjila yaKalunga.” Ndele opa li oinima imwe kombinga yaApollos oyo tashi dulika ya ningifa Ovakriste vamwe va kale kwa li inava hala lela oku mu honga. Oinima oyo oilipi mbela? Noshike hatu lihongo meenghendabala daPriskilla naAkuila dokukundafana Omishangwa naApollos? Ongahelipi eendululo lehokololo olo lopandjokonona tali tu kwafele tu yandje elitulemo mokuhovela omakonakonombibeli opomaumbo?
Yandja elitulemo keemhumbwe dovanhu
3. Omolwashike eputuko laApollos inali imba Priskilla naAkuila ve mu honge?
3 Apollos okwa li Omujuda oo kwa li a kulila moshilando shaAleksandria. Pefimbo olo Aleksandria osha li oshilandopangelo shaEgipti nosha li ondingandinga yehongo lopombada, nosha li sha shiivikila ongulu yasho ya kula yomambo. Oshilando osho osha li shi na ovakalimo vahapu Ovajuda, mwa kwatelwa ovahongwanhu. Nomolwaasho, etoloko lOshigreka lOmishangwa dOshiheberi olo hali ifanwa Septuagint okwa li la tolokelwa oko. Onghee itashi kumwifa eshi Apollos a li ‘omunaendunge momishangwa.’ Akuila naPriskilla ova li ovatungi veefaila. Mbela okwa li va tilifwa kounongo wokupopya waApollos? Hasho nande. Omolwohole, ove lipula naye nokutala keemhumbwe daye nonghee ve na oku mu kwafela.
4. Openi nongahelipi Apollos a mona ekwafo olo kwa li a pumbwa?
4 Kashi na nee mbudi kutya Apollos okwa li omunongo mokupopya shi fike peni, okwa li a pumbwa okuhongwa. Ekwafo olo kwa li a pumbwa kala li tali dulu okumonika kounivesiti nande oimwe ndele okupitila moilyo ikwao yeongalo lopaKriste. Apollos okwa mona ouwa mouyelele oo we mu monifa eudeko lashili lelongekido laKalunga li na sha nexupifo. Priskilla naAkuila ove “mu tambula, ndele ve mu longa noku mu shiivifila shili ondjila yaKalunga.”
5. Ongahelipi to dulu okuhokolola oupamhepo waPriskilla naAkuila?
5 Priskilla naAkuila okwa li va pama pamhepo nosho yo meitavelo. Osha yela kutya ova li ‘alushe ve shii okunyamukula keshe oo te va pula ekanghameno leteelelo lavo’ kutya nee okwa li oshipuna, ohepele, omuhongwanhu ile omupiya. (1 Petrus 3:15) Akuila nomukainhu waye okwa li hava ‘longifa nawa eendjovo doshili.’ (2 Timoteus 2:15) Osha yela kutya ova li ovakonakoni vOmishangwa va mana mo. Apollos okwa li a kumwa komutima neenghono kehongo olo la kanghamena ‘keendjovo daKalunga odo di na omwenyo neenghono’ odo hadi linyengifa omitima.—Ovaheberi 4:12.
6. Otu shi shii ngahelipi kutya Apollos okwa li a pandula ekwafo olo a mona?
6 Apollos okwa li a pandula oshihopaenenwa shovahongi vaye nokwa ninga omunekeka mokuninga ovanhu ovahongwa. Okwa longifa eshiivo laye pauyadi moilonga yokuudifa onghundana iwa, unene tuu mokati kOvajuda. Apollos okwa li unene e na oshilonga mokutomha Ovajuda shi na sha naKristus. ‘Molwaashi okwa li omunanghono mOmishangwa’ okwa dula oku va ulikila kutya ovaprofeti vonale okwa li va teelela euyo laKristus. (Oilonga 18:24, Kingdom Interlinear Translation) Ehokololo ola weda ko tali ti kutya Apollos okwa ya kuAkaia ndele oko “[kefilonghenda laKalunga, OB-1986] okwa kwafa unene ovo va itavela. Osheshi ye okwa tomha neenghono eemhata dOvajuda moipafi, eshi e va ulikila momishangwa nokutya, Jesus Oye Kristus.”—Oilonga 18:27, 28.
Lihonga moihopaenenwa yovahongi vakweni
7. Ongahelipi Akuila naPriskilla va ninga ovahongi ovanekeka?
7 Ongahelipi Akuila naPriskilla va ninga ovahongi vEendjovo daKalunga ovanekeka? Kakele kokudiinina kwavo mokukonakona paumwene nokukala pokwoongala, eendafano lavo lopofingo nomuyapostoli Paulus oli na okukala le va kwafela neenghono. Oule weemwedi 18 Paulus okwa kala meumbo laPriskilla naAkuila muKorinto. Ova longa pamwe mokutunga eefaila nokuhondja odo da pomboka. (Oilonga 18:2, 3) Diladila keenghundafana domoule dopamishangwa odo va kundafana. Neendafano pamwe naPaulus olo inali xumifa tuu komesho oupamhepo wavo! Omayeletumbulo 13:20 otaa ti: “Kala nokweenda novanongo, opo nee naave yo u ninge omunongo.” Eendafano liwa ola nwefa mo nawa oikala yavo yopamhepo.—1 Ovakorinto 15:33.
8. Oshike Priskilla naAkuila ve lihonga mokutala kuPaulus moukalele waye?
8 Eshi Priskilla naAkuila va tala kokulonga kwaPaulus e li omuudifi wOuhamba, ova mona kutya okwa li omuhongi muwa. Ehokololo lOilonga ola ti kutya Paulus ‘okwa popya eshabata keshe moshinagoga ndee ta itavelifa nOvajuda nOvagreka’ muKorinto. Konima yefimbo eshi Silas naTimoteus ve limbwanga mumwe naPaulus, okwa “hangika ta longo ovanhu nouladi nokutomha Ovajuda nokutya, Jesus Oye Kristus.” Priskilla naAkuila ova didilika kutya eshi Paulus a mona kutya oilyo yoshinagoga kaya li i na ohokwe unene, okwa ya a ka udifile konhele oko ovanhu ve na elitulemo unene, keumbo lonhumba olo kwa li la shaama noshinagoga. Oko Paulus okwa dula okukwafela Krispus, ‘mwene woshinagoga’ a ninge omuhongwa. Otashi dulika Priskilla naAkuila va didilika kutya okuninga Krispus omuhongwa kwaPaulus okwa li noshidjemo shiwa nosha etifa oiimati ihapu moshitukulwa osho. Ehokololo otali ti: “Krispus . . . pamwe neumbo laye alishe okwa itavela Omwene, nOvakorinto vahapu vomuava va li tava pwilikine ova itavela, ndele va [ninginifwa, NW].”—Oilonga 18:4-8.
9. Priskilla naAkuila ove linyenga ngahelipi koshihopaenenwa shaPaulus?
9 Oshihopaenenwa shaPaulus moukalele womomapya okwa li sha hopaenenwa kovaudifi vakwao vOuhamba ngaashi Priskilla naAkuila. Omuyapostoli okwa kumaida Ovakriste ta ti: “Kaleni ovahopaeleli vange ngaashi aame omuhopaeleli waKristus.” (1 Ovakorinto 11:1) Metwokumwe noshihopaenenwa shaPaulus, Priskilla naAkuila ova kwafela Apollos a ude ko nawanawa omahongo opaKriste. Ndele naye okwa kwafela yo vamwe. Nope he na omalimbililo, Priskilla naAkuila ova kwafela ovanhu va ninge ovahongwa muRoma, muKorinto nosho yo muEfeso.—Oilonga 18:1, 2, 18, 19; Ovaroma 16:3-5.
10. Oshike we lihonga mOilonga etukulwa 18 osho tashi dulu oku ku kwafela moilonga yokuninga ovanhu ovahongwa?
10 Oshike twe lihonga mokukonakona kwetu Oilonga etukulwa 18? Doshili, ngaashi ashike Akuila naPriskilla ve lihonga kuPaulus, ohatu dulu okuxwepopala mounghulungu wetu wokuninga ovanhu ovahongwa mokulandula oihopaenenwa iwa yovahongi vEendjovo daKalunga. Ohatu dulu okweendafana naavo tava “longo [ovanhu] nouladi” notava “yandje oundombwedi nawa” kuvamwe. (Oilonga 18:5, Kingdom Interlinear Translation) Ohatu dulu okutala nghee hava hange omitima dovanhu okupitila mounghulungu wokuhonga taku tomho. Ounghulungu wa tya ngaho otau dulu oku tu kwafela tu ninge ovanhu ovahongwa. Ngeenge hatu konakona Ombibeli nomunhu, ohatu dulu okuninga eetepo kutya na shive oilyo ikwao youkwaneumbo wavo ile ovashiinda va kufe yo ombinga mekonakono. Ile ohatu dulu oku mu pula e tu shiivifile ovo tashi dulika tu konakone navo Ombibeli.—Oilonga 18:6-8.
Konga eemhito dokuninga ovanhu ovahongwa
11. Openi hatu dulu okuhanga ovahongwa vape?
11 Paulus nOvakriste vakwao ova lalakanena okuninga ovanhu ovahongwa mokuudifa eumbo neumbo, pomalandifilo nosho yo fimbo va li momalweendo—sha hala okutya keshe pamwe. U li omulongi omuladi wOuhamba ta lalakanene okuninga ovanhu ovahongwa, mbela ito dulu okutamununa mo oilonga yoye yomomapya? Mbela ito dulu okulongifa eemhito opo u konge ovo va wana noku va udifila? Mbela eenghedi dimwe dilipi omo ovaudifi vakwetu vonghundana iwa va ninga ovanhu ovahongwa? Natu tale tete kokuyandja oundombwedi okupitila mongodi.
12-14. Okuulika ouwa wokuyandja oundombwedi okupitila mongodi, hokolola oshimoniwa shopaumwene ile shimwe shomwaayo i li moutendo.
12 Ofimbo Omukriste umwe oo hatu ka ifana Maria, a li ta yandje oundombwedi eumbo neumbo muBrasilia, okwa yandja okafo komukainhu omunyasha oo kwa li ta fiye po onhele yonhumba yokukala. Mokulongifa oshipalanyole shokafo shi li etwalemo, Maria okwa pula a ti: “Mbela owa hala okushiiva shihapu kombinga yOmbibeli?” Omukainhu oo okwa nyamukula a ti: “Onda halelela. Ndele ope na oupyakadi molwaashi ame ondi li omuhongifikola nomolwaasho efimbo lange alishe ohali pwile mokuhonga.” Maria okwa yelifa kutya otava dulu okukonakona oikundafanwa yopaMbibeli okupitila mongodi. Omukainhu okwa pa Maria onomola yongodi yaye nokonguloshi oyo okwa hovela okukonakona okupitila mongodi mokabroshure Kalunga Ota Pula Shike kuFye?a
13 Fimbo omukalele umwe wefimbo liyadi a li ta yandje oundombwedi okupitila mongodi muEtiopia, okwa li a haluka eshi a uda eweelelo mongodi ofimbo a li ta popi nomulumenhu wonhumba. Omulumenhu oo okwe mu pula a denge vali pomhito imwe. Eshi e shi ninga, omulumenhu okwa yandja ombili nokwa ti kutya oshikando shotete ye nomukainhu waye ova li ve na eenhamanana da kwata moiti. Omumwameme okwa longifa etyekosha olo li li omhito yokuulika kewiliko li li pandunge olo tali yandjwa kOmbibeli omolwokuungaunga nomaupyakadi omoukwaneumbo. Okwe mu lombwela kutya omaukwaneumbo mahapu okwa kwafelwa kembo The Secret of Family Happiness, la nyanyangidwa kEendombwedi daJehova. Konima yomafiku manini eshi embo olo la fika komulumenhu oo, omumwameme okwe mu dengela vali. Omulumenhu oo okwa popya nonghumwe ta ti: “Embo eli ola xupifa ohombo yange!” Okwa ninga okwoongala noukwaneumbo noku va lombwela omadiladilo mawa oo a lesha membo olo. Okwa hovela okukala ha konakoniwa naye Ombibeli peumbo, noinapa pita efimbo lile okwa hovela okukala alushe pokwoongala kwopaKriste.
14 Omuudifi umwe wOuhamba muDenmark oo a hovela ekonakonombibeli mokuyandja oundombwedi okupitila mongodi okwa ti: “Omupashukili woilonga okwa ladipika nge ndi kufe ombinga mokuyandja oundombwedi okupitila mongodi. Petameko onda anya, nda ti: ‘Nghi na ohokwe mwaasho.’ Ndelenee efiku limwe onde li tumba ndele handi dengele omuneumbo wotete. Sonja okwa nyamukula nokonima yeenghundafana dinini okwa dimina a pewe oileshomwa yopaMbibeli. Onguloshi imwe otwa kundafana shi na sha neshito nokwa li a hala okulesha embo Life—How Did It Get Here? By Evolution or by Creation.b Onda ti kutya otashi ka kala shiwa ngeenge otwa shakene oshipala noshipala nokukundafana oshinima osho. Okwa dimina. Eshi nde uya, onda hanga Sonja e lilongekidila ekonakono nokudja opo onda kala handi konakona naye oshivike keshe.” Omumwameme Omukriste okwa fika pexulifodiladilo a ti: “Oule womido onda kala handi ilikana ndi mone omukonakonimbibeli, ndele kanda li nda teelela ndi mone umwe okupitila mongodi.”
15, 16. Oimoniwa ilipi to dulu okuhokolola opo u ulike ouwa wokukala twe lilongekida okuhovela omakonakonombibeli meenghedi di lili noku lili?
15 Vahapu otava pondola nehafo omolwokutula moilonga omaetepo okuyandja oundombwedi kovanhu keshe pamwe. Omukainhu umwe Omukriste mOilongo yaHangana okwa li a kanghameka oshihauto shaye popepi nokabesa kongeshefa ponhele yokupaakinga oihauto. Eshi omukainhu oo a li mokabesa e mu mona, omumwameme okwa hovela okuyelifa shi na sha noilonga yetu yokuhonga Ombibeli. Omukainhu okwa pwilikina, nokwa dja mo mokabesa ndele ta i poshihauto shomumwameme. Okwa ti: “Onda hafa eshi wa kanghama opo u popye naame. Onda efa nale okumona oileshomwa yeni yOmbibeli. Kakele kaasho, onda hala okukonakona Ombibeli natango. Mbela oto dulu okukonakona naame?” Kungaha omumwameme okwa konga omhito iwa yokulombwela vamwe onghundana iwa.
16 Omumwameme umwe mOilongo yaHangana okwa li e na oshimoniwa tashi landula eshi a li a talela po eumbo lovakulupe: Okwa ya ndele ta popi nomuwiliki woilonga yonhumba metungilo olo nokwe mu lombwela kutya okwa hala okuliyamba okukwafela ovakalimo shi na sha neemhumbwe davo dopamhepo. Omumwameme okwa weda ko ta ti kutya ota ka kala a hafa okuyandja ekonakonombibeli loshali oshivike keshe kukeshe oo a hala okukala po. Omuwiliki okwe mu pa epitikilo lokutalela po eenduda dovakalimo ve lili noku lili. Konima yokafimbo, okwa ka kala ha ningi ekonakonombibeli oikando itatu moshivike novakalimo 26 ndele umwe womuvo oha kala alushe pokwoongala.
17. Onghedi ilipi luhapu hai pondola mokuhovela omakonakonombibeli opeumbo?
17 Kovaudifi vOuhamba vamwe, okupula odikilila omunhu a konakone Ombibeli ohashi eta oidjemo iwa. Ongula imwe eongalo lovaudifi 105 ola ninga eenghendabala de likalekelwa dokupula omuneumbo keshe tava shakene va hovele ekonakonombibeli naye. Ovaudifi 86 okwa li va kufa ombinga moilonga yomomapya, nokonima eshi va udifa oule weevili mbali, ova hovela omakonakonombibeli mape e li 15 lwaapo.
Twikila nokukonga ovo va wana
18, 19. Elombwelo la fimana laJesus lilipi tu na okukaleka momadiladilo, noshike tu na okukala twa tokola toko okuninga?
18 U li omuudifi wOuhamba, otashi dulika wa hala okukendabala okulongifa omaetepo oo e li moshitukulwa eshi. Doshili, otashi ka kala pandunge okukaleka momadiladilo eenghedindjikilile domoshitukulwa ngeenge tashi uya pokudiladila eenghedi dokuyandja oundombwedi. Komesho yaaishe, otu na okukaleka momadiladilo elombwelo laJesus lokukonga ovo va wana nokukwafela ovanhu va tya ngaho va ninge ovahongwa.—Mateus 10:11; 28:19.
19 Opo tu dule oku shi ninga, natu ‘longife nawa eendjovo doshili.’ Ohatu dulu okuninga ngaho mokutomhafana novanhu twe likolelela filufilu kOmishangwa. Osho otashi ke tu kwafela okukuma omitima daavo hava pwilikine noku ve linyengifa va katuke eenghatu. Eshi hatu ilikana Jehova nelineekelo, ohatu dulu okukufa ombinga mokukwafela vamwe va ninge ovahongwa vaJesus Kristus. Oilonga oyo kai na tuu ondjambi! Onghee hano, natu ‘kendabale okulonga ngaashi hatu dulu opo tu hokiwe kuKalunga,’ hatu mu fimaneke alushe tu li ovaudifi vOuhamba ovaladi, ovo hava udifa nelalakano lokuninga ovanhu ovahongwa.—2 Timoteus 2:15, NW.
[Omashangelo opedu]
a Ka nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.
b La nyanyangidwa kEendombwedi daJehova.
Oto dimbuluka?
• Omolwashike Apollos kwa li a pumbwa okushiivifilwa nawa ondjila yaKalunga?
• Omeenghedi dilipi Priskilla naAkuila ve lihonga komuyapostoli Paulus?
• Oshike we lihonga mOilonga etukulwa 18 shi na sha noilonga yokuninga ovanhu ovahongwa?
• Ongahelipi to dulu okukonga eemhito dokuninga ovanhu ovahongwa?
Published by Jehovah’s Witnesses.
[Efano pepandja 18]
Priskilla naAkuila ova ‘longa Apollos noku mu shiivifila shili ondjila yaKalunga’
[Efano pepandja 20]
Apollos okwa ninga omunekeka mokuninga ovanhu ovahongwa
[Efano pepandja 21]
Paulus okwa udifa keshe opo a enda