ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w20 Aprili ep. 1-32
  • Eponokelo tali dilile koumbangalanhu!

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Eponokelo tali dilile koumbangalanhu!
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo shokukonakonwa) — 2020
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • OMATOMHENO ANE E NA SHA NELUNDULUKO
  • EXUNGANEKO OLO OLA HALA OKUTYA SHIKE?
  • OKUWAPEKULULWA
  • OSHIKE SHA LUNDULUKA?
  • Natu hopaeneneni ovaprofeti — Joel
    Oukalele Wetu wOuhamba—2013
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo shokukonakonwa) — 2020
w20 Aprili ep. 1-32

OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 14

Eponokelo tali dilile koumbangalanhu!

‘Oshiwana sha pumina moshilongo shange.’ — JOEL 1:6.

EIMBILO 95 Ouyelele otau hapupala

EXUKU LOSHITUKULWAa

1. Onghedi yokukonakona ilipi ya li hai longifwa komumwatate Russell novalongi pamwe naye, nomolwashike ya li hai pondola?

OULE womido di dulife 100 da pita, omumwatate C.  T.  Russell novayambididi vaye, okangudu kanini kovakonakoni vEendjovo daKalunga, ova li va hovela okwoongala pamwe. Ova li va hala okumona ngeenge ove udite ko ngoo osho Ombiibeli ya popya kombinga yaJehova Kalunga, Jesus Kristus, onghalo yoonakufya nosho yo ekuliloyambo. Onghedi yavo yokukonakona oya li paunafangwa. Umwe oha pula epulo, ko okangudu taka konakona omushangwa keshe wa pamba oshikundafanwa osho. Opo nee ohava shange osho va konakona. Jehova okwa li a kwafela ovalumenhu ovo va ude ko oshili i na sha noinima ihapu oyo tai hangwa mOmbiibeli, noshili ya tya ngaho otai ti sha kunena.

2. Omolwashike omafimbo amwe tashi dulika tu fike pexulifodiladilo la puka eshi hatu konakona exunganeko lOmbiibeli?

2 Ovakonakoni vOmbiibeli ova ka didilika kutya ohashi kala shidjuu neenghono okuuda ko omaxunganeko Ombiibeli shi dulife okuuda ko omahongo opehovelo Ombiibeli. Omolwashike mbela? Etomheno limwe ololo kutya luhapu ohatu udu ko omaxunganeko Ombiibeli ngeenge taa wanifwa ile konima eshi a wanifwa nale. Ashike ope na natango etomheno limwe. Opo tu ude ko filufilu exunganeko, otwa pumbwa okukonakona nawa oshikalimo ashishe. Ngeenge otwa konakona ashike ombinga imwe yexunganeko, ndele inatu tala keembinga adishe, ohatu ka fika pexulifodiladilo la puka. Onghalo oyo oya faafana nexunganeko olo tali hangwa membo laJoel. Natu ka talululeni exunganeko olo nokukundafana kutya omolwashike twa pumbwa okulundulula eudeko letu lopaife.

3-4. Exunganeko olo tali hangwa muJoel 2:7-9 otwa kala tu li udite ko ngahelipi?

3 Lesha Joel 2:7-9. Joel okwa xunganeka kutya oshipaxu otashi ka hanauna po oshilongo shaIsrael. Oipuka oyo i na omayoo neehamama da fa donghoshi oya li tai ka hanauna po keshe shimwe. (Joel 1:4, 6) Oule womido dihapu, otwa kala tu udite ko kutya exunganeko olo otali ulike kutya ovapiya vaJehova otava ka kala nokuudifa ngaashi oshihomo shoshipaxu osho ihashi iwa moshipala. Otwa li tu udite ko kutya oilonga oyo otai ka kuma ‘oshilongo,’ ile ovanhu ovo hava wilikwa kovawiliki vomalongelokalunga.b

4 Ngeenge otwa konakona ashike Joel 2:7-9 oye aeke, eudeko letu otali ka kala ashike la kanghamena keyelifo olo. Ashike ngeenge otwa konakona exunganeko alishe, ohatu ke li uda ko monghedi imwe i lili. Natu ka taleni komatomheno ane kutya omolwashike hatu tile ngaho.

OMATOMHENO ANE E NA SHA NELUNDULUKO

5-6. Epulo lilipi twa pumbwa okulipula eshi hatu konakona (a) Joel 2:20? (b) Joel 2:25?

5 Etomheno lotete, Jehova okwa udaneka shi na sha neponokelo loshipaxu a ti: “Omuhanauni ou ta di koumbangalanhu [oshipaxu], Ame ohandi ke mu ta po, a dje punye.” (Joel 2:20) Ngeenge oshipaxu otashi ulike kEendombwedi daJehova odo hadi dulika koshipango shaJesus shokuudifa nokuninga ovanhu ovahongwa, omolwashike Jehova a udaneka kutya ote ke shi taataa po? (Hes. 33:7-9; Mat. 28:19, 20) Osha yela kutya Jehova ita ka taataa po ovapiya vaye ovadiinini, ndele ota ka taataa po oshinima ile omunhu oo e tonde oshiwana shaye.

6 Etomheno etivali, diladila osho sha shangwa muJoel 2:25. Jehova okwa popya a ti: “Ame ohandi ke mu alulila omido dinya da likile koshipaxu nokeshenye nokoshipaxu shanakapipi nokokapuka taka kunya, oyo oita yange inene, nde i mu tuminine.” Didilika kutya Jehova okwa udaneka kutya ota ka “alulila” ashishe osho sha hanaunwa po koshipaxu. Ngeenge oshipaxu otashi ulike kovaudifi vOuhamba, osho osha yela kutya etumwalaka olo tava udifa olo ha li eta ehanauno. Ashike etumwalaka olo otali xupifa eemwenyo nohali kwafele ovakolokoshi vamwe ve lidilulule. (Hes. 33:8, 19) Olo ka li fi tuu enangeko noupuna la denga mbada!

7. Outumbulilo “konima yoinima ei” oo tau hangwa muJoel 2:28, 29, otau tu kwafele tu ude ko shike?

7 Lesha Joel 2:28, 29. Etomheno etitatu oli na sha nelandulafano loiningwanima yexunganeko olo. Didilika kutya Jehova okwa popya a ti: “Konima yoinima ei, Ame ohandi ka tilila Omhepo yange,” sha hala okutya konima eshi oshipaxu sha manifa oshilonga shasho. Ngeenge oshipaxu ovaudifi vOuhamba waKalunga, omolwashike Jehova ta ka tilila omhepo yaye kuvo konima eshi va manifa oilonga yokuudifa? Oushili oyoo kutya ngeno katwa li tu na omhepo iyapuki, oyo i li eenghono daKalunga dinene, ngeno inatu dula okuudifa oule womido dihapu omolwomapataneko nokushilikwa kwoilonga yetu.

Efano: Eenghedi odo ovanhu va li hava longifa eshi tava udifa. 1. Omumwameme e na okataasi ke yadi omambo, ke li komalola avali. 2. Ovamwatate novamwameme va djala omapulakata nokuhumbata amwe. 3. Otuwa i na omambako. 4. Omumwatate e kwete oshishangomwa. 5. Omumwatate Joseph F. Rutherford ta popi poshoongalele sha kula. 6. Omumwatate ta dana ongalamafona ofimbo ovaneumbo vavali tava pwilikine.

Omumwatate J. F. Rutherford nosho yo ovapiya vakwao ovavaekwa ovo va li tava kwatele komesho ova li tava udifa nouladi etumwalaka letokolo laKalunga li na sha nounyuni ou wa kulupa (Tala okatendo 8)

8. Oshipaxu osho tashi hangwa mEhololo 9:1-11 otashi faneke shike? (Tala efano kombada yoshifo.)

8 Lesha Ehololo 9:1-11. Paife natu ka taleni ketomheno etine. Nale otwa li hatu ti oshipaxu osho sha popiwa kuJoel otashi ulike koilonga yetu yokuudifa, molwaashi exunganeko olo ola faafana naalo tali hangwa membo lEhololo. Exunganeko olo ola popya kutya komitwe doshipaxu okwa li ku na oinima tai “monika ya fa oishani yoingoli,” noipala yasho oya li tai monika ya fa oipala yovanhu. (Eh. 9:7) Osha hanauna po “ashike ovo [ovatondi vaKalunga] inava didilikwa kuKalunga meembaba doipala yavo” oule weemwedi nhano, efimbo olo oshipaxu hashi kala nomwenyo. (Eh. 9:4, 5) Osha fa shi li ngaha kutya exunganeko olo ola yukifwa kovapiya vaKalunga ovo va vaekwa. Ohava udifa nouladi etokolo laKalunga li na sha nounyuni ou wa kolokosha, naavo hava yambidida ounyuni ou ohashi va mbadapaleke.

9. Oshike shi didilikwedi shi na sha neyooloko olo li li pokati koshipaxu osho sha monika kuJoel naasho sha monika kuJohannes?

9 Oshoshili kutya exunganeko olo tali hangwa mEhololo nosho yo muJoel oku na efaafano. Ashike ope na oinima imwe ya yoolokafana i didilikwedi. Diladila kwaashi: Exunganeko laJoel ola popya kutya oshipaxu osha hanauna po oimeno. (Joel 1:4, 6, 7) Ashike memoniko laJohannes, oshipaxu osha “lombwelwa shiha hanaune po oimeno.” (Eh. 9:4) Oshipaxu osho sha monika kuJoel osha dilila koumbangalanhu. (Joel 2:20) Ndele oshipaxu osho sha monika kuJohannes osha dilila mombwili. (Eh. 9:2, 3) Oshipaxu osho sha popiwa muJoel osha tewatewa po. Ofimbo osho sha popiwa mEhololo inashi tewatewa po fiyo sha manifa oilonga yasho. Kape na apa Ombiibeli ya popya kutya Jehova ka li eshi hafela. — Tala oshimhungu “Omaxunganeko e na sha noshipaxu — Otaa popi oshinima sha faafana, ashike okwa yoolokafana.”

Omaxunganeko e na sha noshipaxu — Otaa popi oshinima sha faafana, ashike okwa yoolokafana

Joel 1:4; 2:7-9, 20

  • Ovakwaita vaBabilon ve kwete omaongamukonda nomaonga avo. Konima vayo ku na onduba yoshipaxu.

    Otashi dilile koumbangalanhu

  • Otashi hanauna po oimeno

  • Otashi tewatewa po

  • Otashi faneke etangakwaita laBabilon olo la li la ponokela Jerusalem mo 607 K.O.P.

Ehololo 9:1-11

  • Ovamwatate novamwameme tava udifa ve na omapulakata. Onduba yoshipaxu i li popi navo.

    Otashi dilile mombwili

  • Itashi hanauna po oimeno

  • Otashi manifa oilonga yasho

  • Otashi faneke ovapiya vaJehova ovavaekwa ovo hava udifa nouladi omatokolo aye

10. Yandja oshihopaenenwa shopaMishangwa osho tashi ulike kutya oshipaxu osho sha popiwa kuJoel nosho yo kuJohannes otashi faneke oinima ya yoolokafana.

10 Eyooloko lididilikwedi olo li li pokati komaxunganeko oo avali otali tu kwafele tu ude ko kutya inaa pambafana. Mbela osho osha hala kutya oshipaxu osho sha popiwa muJoel inashi faafana noshipaxu osho shi li mEhololo? Heeno. MOmbiibeli, omafimbo amwe edidiliko ohali dulu okukala li na eityo la yooloka ngeenge ola longifwa meenghedi da yoolokafana. Pashihopaenenwa, mEhololo 5:5, Jesus okwa popiwa e li “Onghoshi yomepata laJuda,” ofimbo mu 1 Petrus 5:8, Ondiaboli oya popiwa mo i li “onghoshi tai kumbu.” Molwaashi opa holoka omapulo e na sha neudeko olo tu na paife, otwa pumbwa okutala kutya exunganeko laJoel ola hala naanaa okutya ngahelipi. Mbela otali ulike kushike?

EXUNGANEKO OLO OLA HALA OKUTYA SHIKE?

11. Oumbangi ulipi tau hangwa muJoel 1:6 nosho yo 2:1, 8, 11 oo tau tu kwafele tu ude ko kutya oshipaxu oshi lile po shike?

11 Ngeenge otwa konakona nawa eevelishe dimwe dexunganeko laJoel, otashi tu kwafele tu ude ko kutya omuprofeti okwa li ta xunganeke shi na sha neponokelo letangakwaita. (Joel 1:6; 2:1, 8, 11) Jehova okwa popya kutya ota ka longifa ‘oita yaye inene’ (ovakwaita vaBabilon) opo a handukile Ovaisrael ovo ihava dulika kuye. (Joel 2:25) Etangakwaita olo ohali ifanwa ‘lokoumbangalanhu’ molwaashi Ovababilon ova li tava ka ponokela Ovaisrael tava dilile koumbangalanhu. (Joel 2:20) Etangakwaita olo ola li la faafanifwa nongudu yoshipaxu ya unganekwa nawa. Joel okwa popya shi na sha navo a ti: “Keshe umwe [omukwaita] ota ende nondjila yaye mwene. . . . Otava pumine mo moshilando, tava tondoka kombada yohotekuma, tava londo, tava i meengulu nokupumina momakende ngaashi ovalunga.” (Joel 2:8, 9) Kala nee ngeno wa fa u wete oshiningwanima osho momadiladilo. Ovakwaita ove lihanena keshe pamwe. Ovanhu itava dulu okuhondama. Kape na oo a li ta dulu okuya onhapo eongamukonda lOvababilon.

12. Exunganeko laJoel li na sha noshipaxu ola wanifwa ngahelipi?

12 Ngaashi oshipaxu, Ovababilon (ile Ovakaldea) ova li va ponokela oshilando shaJerusalem mo 607 K.O.P. Ombiibeli oya ti: “Ye okwa fikamifa ohamba yOvakaldea i va homone, ndele yo oya dipaa neongamukonda ovalumenhu ovanyasha . . . ndele inai uditila nande omunyasha omumati ile okakadona, ovakulunhu ile ovakulupe olukeno: Ye okwa yandja aveshe meke layo. Ndele va xwika po ongulu yaKalunga ndele va ngumauna po ohotekuma yaJerusalem neengulu adishe doipuna domusho ve di xwika po nomundilo, noinima aishe iwa i nondilo ya hanaunwa po.” (2 Omaf. 36:17, 19) Eshi Ovababilon va hanauna po oshilando osho, ovanhu ova li hava popi tava ti: ‘Ombuwa yongaho muhe na nande ovanhu ile oimuna, osha yandjwa momake Ovakaldea.’ — Jer. 32:43.

13. Yelifa kutya Jeremia 16:16, 18 ota ti ngahelipi.

13 Konima yexunganeko laJoel, eshi pa pita omido 200 lwaapo, Jehova okwa li a longifa Jeremia opo a xunganeke oshinima shimwe shi lili kombinga yeponokelo olo. Okwa popya kutya ovaponokeli ova li tava ka konga mo Omuisrael keshe oo ha kufa ombinga moilonga inai koshoka noku mu kwata po. Ombiibeli oya ti: “Tala, Ame ohandi tumu ovayuli vahapu veeshi, Omwene osho ta ti, tave ke va yula nokomesho ohandi ka tuma ovakongi vahapu ava tave ke va konga komhunda keshe nokoshikulundudu keshe nomomakololo omamanya. . . . Ohandi ke va handukilila luvali omanyono avo nomatimba avo.” Ovaisrael ovo va li inave lidilulula kava li ve na opo tava dulu okuhondama Ovababilon kutya nee omefuta ile omoixwa. — Jer. 16:16, 18.

OKUWAPEKULULWA

14. Exunganeko olo li li muJoel 2:28, 29 ola wanifwa naini?

14 Joel okwa popya kombinga yonghundana iwa i na sha nokuwapekululwa. Oshilando osha li tashi ka tungululwa. (Joel 2:23-26) Opo nee monakwiiwa, ova li tava ka mona eendja dopamhepo da henena. Jehova okwa ti: “Ame ohandi ka tilila Omhepo yange kombada yovanhu aveshe, novana veni ovamati noukadona otava ka xunganeka . . . nosho yo kombada yovapiya ovamati noukadona ohandi ka tilila Omhepo yange.” (Joel 2:28, 29) Kalunga ka li a tilila omhepo yaye iyapuki Ovaisrael diva konima eshi va alukila keduumbo lavo okudja kuBabilon. Ndele ponhele yaasho, okwa li e i va tilila konima yomafelemido pOpentekoste yomo 33 O.P. Osho otu shi shii ngahelipi?

15. Metwokumwe nOilonga 2:16, 17, Petrus okwa ninga elunduluko lilipi li na sha naJoel 2:28, naasho otashi ulike shike?

15 Omuyapostoli Petrus okwa li a nwefwa mo a popye kombinga yaJoel 2:28, 29 shi na sha noshiningwanima shitunhula osho sha ningwa mefiku lOpentekoste. Lwopomuwoi wongula, Kalunga okwa li a tilila ovanhu omhepo iyapuki pashikumwifilonga, naavo va li ve i tililwa ova li va hovela okupopya kombinga “yoinenelonga yaKalunga.” (Oil. 2:11) Eshi Petrus a nwefwa mo a tofe mexunganeko laJoel, okwa longifa eendjovo da yooloka ko kanini. Mbela owa didilika elunduluko olo a ninga? (Lesha Oilonga 2:16, 17.) Petrus i na longifa outumbulilo “konima yoinima ei” oo wa longifwa mexunganeko laJoel, ashike okwa ti: “Ndele momafiku axuuninwa,” ta ulike kexulilo lounyuni wOshijuda. Pefimbo opo, Kalunga okwa li a tilila omhepo iyapuki “movanhu aveshe.” Osho otashi ulike kutya opa li pe na okupita efimbo lile opo exunganeko laJoel li wanifwe.

16. Omhepo iyapuki yaKalunga oya li ya dana onghandangala ilipi moilonga yokuudifa mefelemudo lotete, nongahelipi shi na sha nokunena?

16 Konima eshi Kalunga a tilila Ovakriste omhepo yaye iyapuki mefelemudo lotete, ova li va hovela oilonga yokuudifa, oyo mokweendela ko kwefimbo ya li i na okutandavela mounyuni aushe. Pefimbo opo omuyapostoli Paulus a li a shangela Ovakolossi onhumwafo lwomo 61 O.P., okwa li a popya kombinga yonghundana iwa oyo ya li tai ka udifilwa “oishitwa aishe kombada yedu.” (Kol. 1:23) Eshi Paulus a ti “oishitwa aishe,” okwa li ta ulike koitukulwa younyuni omo ye navakwao va li tava dulu okuya. Kunena, kekwafo leenghono dinene domhepo iyapuki yaJehova, oilonga yokuudifa oya tamunuka mo “kombada yedu alishe” shi dulife nale. — Oil. 13:47; tala oshimhungu ‘Ame ohandi ke va tilila omhepo yange.”

‘Ame ohandi ke va tilila omhepo yange’

Ovalumenhu novakainhu 3 000 lwaapo ova li va ninginifwa ve li ovashikuli vaJesus Kristus mefiku lOpentekoste 33 O.P. Ova li va hovela diva okuudifila ovanhu oshili kombinga yaJesus. Mbela Jehova okwa li ngoo a nangeka noupuna oilonga yavo youladi? Heeno, osho a ninga. Ovanhu “omayovi mahapu” ova li va ninga ovahongwa vaKristus. — Oil. 2:41; 21:20.

Mbela ovanhu omayovi e fike peni va li va ninga ovaitaveli? Ombiibeli inai popya sha shi na sha naasho, nokuli nopexulilo lefelemudo lotete otashi dulika omuvalu wovaitaveli wa li natango inau hanga 144 000. Pefimbo opo, Jehova okwa li ta hoolola ovalumenhu novakainhu va ka ninge ovafyuululi vOuhamba womeulu, ndele ovavaekwa vahapu otava hoololwa pefimbo letu. Ashike ekulo olo la ningwa mefelemudo lotete otali ulike kutya Jehova okwa li a tilila omhepo yaye iyapuki ovahongwa vopefimbo lonale. — Oil. 2:16-18.

Mbela ope na oumbangi oo tau ulike kutya Jehova okwa tilila omhepo iyapuki ovapiya vaye vokunena? Osho naanaa. Natu tale kouyelele tau shikula: She likolelela kouyelele oo wa shangwa, mo 1919 omuvalu wovaudifi vonghundana iwa mounyuni aushe kawa li wa konda 6 000. Ashike nande ongaho, Jehova okwa li a nangeka noupuna oilonga yokuudifa, nokudja mo 1983 ovanhu ve dulife 144 000 ohava ninginifwa ve li Eendombwedi daJehova omudo keshe. Osho oshi li oumbangi kutya Jehova okwa kala ta wanifile ovapiya vaye eudaneko olo e va udanekela eshi a ti: ‘Ame ohandi ke va tilila omhepo yange.’ — Joel 2:28, 29.

OSHIKE SHA LUNDULUKA?

17. Ongahelipi eudeko letu lexunganeko laJoel li na sha noshipaxu la lunduluka?

17 Oshike sha lunduluka? Paife otu na eudeko la yela li na sha nexunganeko laJoel 2:7-9. Oku shi popya paunafangwa, eevelishe odo itadi ulike kouladi u na sha noilonga yetu yokuudifa, ndele otadi ulike koilonga yetangakwaita lOvababilon olo la li la ponokela Jerusalem mo 607 K.O.P.

18. Oshike i na shi lunduluka shi na sha noshiwana shaJehova?

18 Oshike i na shi lunduluka? Oshiwana shaJehova otashi twikile okuudifa onghundana iwa keshe pamwe, tashi longifa onghedi keshe. (Mat. 24:14) Kape na eendjidikila depangelo keshe tadi dulu oku tu kelela tu wanife po oilonga yokuudifa. Molwaashi Jehova okwe tu nangeka noupuna, ohatu udifa nouladi onghundana iwa yOuhamba shi dulife nale. Ohatu twikile okupula ewiliko laJehova nelininipiko opo tu ude ko omaxunganeko Ombiibeli, tu na elineekelo kutya pefimbo la wapala ote ke tu kwafela tu “ude ko oshili pauyadi.” — Joh. 16:13.

OTO DULU OKUYELIFA?

  • Omolwashike omafimbo amwe twa pumbwa okulundulula eudeko letu li na sha nomaxunganeko amwe Ombiibeli?

  • Exunganeko olo li li muJoel 2:7-9 ola popya shike?

  • Omolwashike hatu dulu okutya omalunduluko e na sha neudeko letu otaa pameke eitavelo?

EIMBILO 97 Ohatu kala nomwenyo kEendjovo daKalunga

a Oule womido dihapu otwa kala twa itavela kutya exunganeko olo tali hangwa muJoel etukulwa 1 neti 2 otali ulike koilonga yetu yokuudifa oyo tai longwa kunena. Ashike otu na omatomheno ane oo tae tu kwafele tu mone kutya omolwashike twa pumbwa okulundulula eudeko letu li na sha nexunganeko laJoel. Mbela omatomheno oo oelipi?

b Pashihopaenenwa, tala oshitukulwa “Ounongo waJehova ou liwetikile moinima oyo a shita” mOshungonangelo ye 1 Aprili 2009, okatendo 14-16.

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma